En človek z darovanjem lahko reši devet življenj

Deželo na sončni strani Alp je nedavno pretresla tragedija, ko se je v Biotermah Mala Nedelja v Prlekiji utopil komaj osemletni deček Adam Gržina iz Ilirske Bistrice, še vedno pa odmeva tudi strašna smrt priljubljenega Dolenjca, 48-letnega Aleša Šutarja, pred gostinskim lokalom v Novem mestu. A Adam in Aleš živita naprej: svojci so namreč po smrti darovali njune organe.

Zadnji dnevi letošnjega septembra bodo ostali v najbolj žalostnem spominu Anite in Tomaža iz Ilirske Bistrice. Namesto da bi s prijatelji in najmlajšim izmed treh sinov Adamom uživala na krajših počitnicah v Prlekiji, sta se zakonca Gržin v domači kraj pripeljala na zadnje slovo od sinka, ki je sredi avgusta praznoval osmi rojstni dan. Ko je Adam še kazal znake življenja v UKC Maribor, sta se odločila za darovanje njegovih organov, že nekaj dni za tem pa je fantovo dobro srce pomagalo neznancu na britanskem otoku.

Tako bi se odločil tudi Aleš sam. FOTO: Facebook

Izjemno moč je v najtežjih trenutkih pokazala tudi družina Šutar, tudi Aleševo srce namreč bije naprej. Kot je zaupala njegova žena Tina, so odločitev sprejeli soglasno in brez pomislekov: »Tako bi se odločil tudi sam.« Spomnimo, Aleš je tragično umrl, potem ko je priskočil na pomoč sinu, ki ga je poklical v stiski, njegova smrt pa je pretresla Novo mesto in Slovenijo. Njegov pogreb je spremljala množica ljudi, ki so se želeli posloviti od človeka, znanega po dobroti, mirnosti in pripravljenosti pomagati. In marsikomu bo pomagal še naprej, potem ko se je njegova družina odločila darovati njegove organe.

Organi, tkiva in celice

Najbrž mnogi izmed nas ne vedo, da lahko po smrti darujemo ne le srce, jetra in ledvice, temveč najmanj deset organov, tkiv in celic. Za darovanje katerega koli dela človeškega telesa za namen zdravljenja je potrebno soglasje, po smrti pa lahko darujemo srce, pljuča, jetra, ledvici in trebušno slinavko, roženici, kožo, kosti, hrustanec, vezi, ligamente, krvotvorne matične celice, krvne celice, srčne zaklopke in žile. Poleg soglasja odločajo okoliščine smrti.

V skladu s slovensko zakonodajo je darovanje organov dovoljeno po potrjeni možganski ali cirkulatorni smrti, torej dokončni odpovedi celotnih možganov oziroma nepovratni prekinitvi krvnega obtoka in dihanja, kar je najpogosteje posledica dokončne zaustavitve srca.

Aleševa smrt je pretresla Novo mesto in Slovenijo. FOTO: Blaž Samec

Organi začnejo po smrti hitro propadati in odmirati, zato je potrebno umetno vzdrževanje osnovnih funkcij, a je to mogoče le nekaj dni. Postopki za darovanje se začnejo po soglasju svojcev, transplantacijski koordinatorji nato v skupno bazo Eurotransplanta sporočijo podatke o darovalcu. Na oddelku za intenzivno medicino zdravniki sočasno preverjajo primernost organov za odvzem in ali morebitne spremljajoče bolezni darovalca niso preveliko tveganje za bodoče prejemnike.

Stroka pri tem zavrača bojazen, da bi zdravniki slabše poskrbeli za zdravljenje morebitnega registriranega darovalca. V Sloveniji je darovanje organov in tkiv možno le po predhodnem soglasju, za darovanje pa se lahko vsak opredeli že za časa življenja. Po smrti podatek o morebitni opredelitvi v Registru opredeljenih oseb preverijo zdravniki in koordinatorji, ki imajo posebno kartico za dostop, z darovanjem pa se morajo strinjati tudi svojci.

Postopki za darovanje se začnejo po soglasju svojcev. FOTO: Sewcreamstudio/Getty Images

V Sloveniji presadimo 120 organov na leto, največ ledvic, vse presaditve izvajajo v Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana. Čakalnih dobe so pri nas med najkrajšimi med državami Eurotransplanta, na presaditev ledvice se v povprečju čaka 12 mesecev, na srce osem, pljuča šest in na jetra okoli tri mesece. V urgentnih primerih je čakalna doba za srce, pljuča in jetra bistveno krajša. S plačilom si ne moremo pridobiti prednostne obravnave, saj v Sloveniji zdravljenje s presaditvijo zagotavlja osnovno zdravstveno zavarovanje. En človek lahko z darovanjem organov po smrti reši devet življenj.

V Sloveniji 85 odstotkov ljudi načelno podpira darovanje, v nacionalnem registru pa je opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev. Do konca avgusta 2025 je bilo opredeljenih 17.305 ljudi, od tega 162 proti darovanju, soglasje za darovanje poda tudi 80 odstotkov svojcev umrlih. V Sloveniji na zdravljenje s presaditvijo organa čaka okoli 200 bolnikov, na skupnem čakalnem seznamu držav Eurotransplanta pa več kot 13.500 ljudi.