Ena najlepših kolesarskih poti

Na levi strani Ljubljanskih vrat na poti proti vzhodu so Polhograjski Dolomiti, nekakšno preddverje Škofjeloškega hribovja. Pobočja vrhov, ki segajo tja do 1000 metrov višine, so poseljena že od nekdaj. Vasice in samotne kmetije so povezane z gosto mrežo čisto spodobnih cest in poti, ki ponujajo kolesarjem obilo užitkov.

Odpravimo se na Tehovec, vasico ob slikoviti cerkvici svetega Florjana iz 16. stoletja. Do tja se lahko odpravimo peš po eni od markiranih poti, lahko pa si zadamo tudi krožno kolesarsko pot iz Medvod. Ta druga možnost ponuja eno najlepših kolesarskih poti, kar jih poznam, čeprav je ponekod precej strma in se je treba pošteno potruditi.


V Medvodah zavijemo v predmestje Preska in ob župnijski cerkvi Janeza Krstnika zavijemo v dolino potoka Prešnice. Vhod je, kot da bi bili v soteski, vendar se dolina kmalu razširi in ponuja idilično podobo. Zapeljemo se v zatrep potoka, potem pa se cesta zasuka ob križišču za Žlebe za skoraj 180 stopinj na desno. Tu je položnega vzpona prav hitro konec, cesta se postavi pokonci in vse tja do vasi Studenčice je treba pošteno gristi kolena. Čisto zadihani pridemo do starodavne vasi pod pobočji Breznika, nato se na srečo cesta poravna in v nadaljevanju pelje prek pobočij Bukovice do vasice Tehovec na višini 685 metrov. Skupek hiš tvori celoto z bližnjo cerkvico svetega Florjana. Leži na grebenu, od koder je prelep razgled po hribovju in na Ljubljansko kotlino.

Cerkvica je bila v renesančnem slogu zgrajena v 16. stoletju. Pozneje je bila barokizirana in je danes opremljena s baročnimi lesenimi oltarji. Iz Tehovca nas cesta vodi prek zahodnih pobočij še precej bolj razglednega Jakoba in nas popelje prek Brezovice do Topola. Od tu se spusti strmo v dolino Ločnice in vodi mimo Knapovž in ostankov nekdanjega rudnika svinca in cinka. Popelje nas do izhoda doline v vas Soro in tu se prek vasi Rakovnik in Goričane spet popeljemo nazaj v Medvode. Ta zadnji del je vsekakor bolj prijeten kot začetek, saj se ves čas zlagoma spuščamo.

Dolina je bila uničena v poplavi 8. avgusta 1924, ko se je nad Toščem utrgal oblak. Huda ura je odnesla 17 življenj. Najhuje je prizadelo domačijo Rus; glava družine Aleksej je bil ruski vojaški ujetnik, ki se je zaljubil v domačo hčerko in ostal.