Enajstčlanska družina je že mesece brez vode

KOČEVSKA REKA – Pleš je krajevno ime za edino hišo, ki je bila sezidana po vojni ob regionalni cesti med Kočevsko Reko in Osilnico, in sicer slab kilometer od table, ki na tem območju označuje razloženo naselje Borovec, v dolini pod Borovško goro z najvišjim vrhom Cerk. Okolica je že takoj po poselitvi v 14. stoletju tod zvabila staroselce, kočevske Nemce, blagodejnost klimatskih mešanic pod Krempo, ki se je vsadila nad strmo dolino mejne Kolpe, pa je bila mična tudi za dunajsko gospodo. Zanjo je bil Borovec oaza miru in zdravja. Po vojni je bilo tudi to območje v varovanem režimu novih oblasti, a vselej živahno predvsem s kmetijsko dejavnostjo.

Brez mamil 
in alkohola

Hišo s poraščeno okolico v Plešu, ki je bila v lasti podjetja Snežnik, je leta 1985 odkupil in se vanjo kmalu z družino preselil 54-letni Domo Čavlović. V tem državnem podjetju si je kruh služil 20 let, 13 let pa je od tega, ko je moral zaradi porušenega zdravja invalidsko ostati doma. »Ja, pod to streho nas je 11, midva z Danico in najinih devet otrok. Šest je polnoletnih, vsi so brez zaposlitve, trije še žulijo šolske klopi, a le stvarnik ve, če jim bo kdaj uspelo, kot se temu reče, živeti od svojih rok,« nič kaj svetlo prihodnost zanje ne vidi zgovorni oče. Prvi je na svet pred 28 leti privekal Dejan, izučeni mizar. Za njim je mama povila danes 26-letno Danijelo, ki kot trgovka občasno dela. Zase, kolikor se pač da v gostinstvu, skrbi tudi 25-letna Dragana, 23-letna Darja je s končano lesno šolo doma. Tudi 20-letna Diana je šla po stopinjah starejših sester. »Tukaj je vse naravno, jaz sem kar zadovoljen, ne pogrešam nič,« se je celo pohvalil 19-letni Domin, ki je pri hiši deklica za vse, 17-letna Ivana in 15-letni Daniel pa le upata, da bosta nekoč gostinca oziroma trgovca. Teh skrbi za zdaj nima le 9-letna Ana Marija, ki obiskuje tretji razred v Kočevski Reki.

»Veliko otrok imaš, Domo, me včasih tudi malce zbadljivo pičijo. Tako je naneslo, sta hkrati moja obramba in odgovor. Zadovoljni smo s streho nad glavo in hrano. Najbolj mi je v ponos, da otroci niso lačni, vsi so skoraj že odrasli, upam, da so mimo najtežje preizkušnje za starše, saj veste, policija, ulica, mamila, alkohol. Hvala bogu, da živimo oddaljeni od krajev, kjer so te lumparije žal zlezle pod kožo mladine, na vasi teh okužb ni,« je prepričan Domo.

Volkovi nad drobnico

Njihovo gmotno stisko so dobri ljudje omilili z izboljšanjem osnovnih življenjskih razmer: s pralnim strojem, štedilnikom, sedežno garnituro, z lesenim laminatom, denarjem za hrano in s plačilom položnic.

IZ PONEDELJKOVE IZDAJE SLOVENSKIH NOVIC: Gasilci družini na dva tedna pripeljejo pet kubičnih metrov vode, za kar na mesec odštejejo dobrih 240 evrov