»Erjavec mi po desetih letih še adijo ni rekel«

LJUBLJANA – Ime Karla Erjavca se v teh dneh pogosto pojavlja v javnosti. Vzroki za to so afera Piranleaks

, njegovo dopustovanje v času diplomatske krize s sosednjo hrvaško in razkrite nepravilnosti ravnanja (večinoma finančne narave) slovenskih diplomatov.

»Ne gre za zaroto proti Erjavcu«

Na temo poročil ministrstva o nadzoru na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih bo danes ob 13.30 tudi tiskovna konferenca generalnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Stanislava Vidoviča

. Ta je v včerajšnji informativni oddaji Odmevi na RTV Slovenija ostro zanikal možnost, da bi bila časovnica izbruha zadnje v vrsti afer (javne objave poročila o nadzoru nad diplomati) lahko del širše gonje proti Erjavcu. Zgodba z nepravilnostmi najprej na pariškem diplomatskem predstavništvu in kasneje na ostalih se je namreč začela že februarja letos, ko afere Piranleaks še ni bilo na vidiku. 

Erjavec je doslej preživel vse mogoče afere, tudi Patrio, čeprav je bil v tistem času na položaju obrambnega ministrstva in je podpisal sporno pogodbo o nakupu oklepnikov.

Iz stranke v stranko

V karieri je Erjavec zamenjal kar nekaj političnih strank. Leta 1993 se je pridružil krščanskim demokratom (SKD), zatem preizkusil še ljudsko stranko in LDS, kjer ni ostal dolgo, saj je kmalu zatem pristal v Desusu. Nekaj časa je bil ambiciozni Karl član dveh strank, saj se je leta 2004 izkazalo, da je kljub delu v Desusu poravnal članarino LDS, so spomnili v časniku Delo. Vedno zgovorni Karl je tedaj dejal, da je dobil položnico in da jo je plačal. »Sem pač človek, ki plačuje položnice,« je pojasnil.

Po prevzemu oblasti v Desusu si je postopno utrdil položaj nespornega vladarja stranke, tudi tako, da je obračunal z notranjimi kritiki in tekmeci. V javnost je prišel predvsem spopad z Meto Vesel Valentinčič. Erjavec je z začasnim odstopom z mesta predsednika Desusa izsilil, da jo je svet stranke razrešil kot predsednico sveta, čeprav jo je le nekaj tednov prej na to mesto imenoval. 

O tem, kakšen sodelavec je Erjavec, je zgovorna tudi izjava enega od njegovih nekdanjih šefov, ki ni želel biti imenovan. »Sodelovala sva kar korektno, ampak po desetih letih mi še adijo ni rekel. Je bolj svoje sorte,« je povedal sogovornik. »Da bi bil izjemno skrben in uspešen, ne morem ravno reči, bil pa je ambiciozen. Očitno je že takrat gledal naprej, na mesto prvega na ministrstvu,« je dejal Erjavčev nekdanji nadrejeni, poroča Delo.

Sedanji zaposleni na MZZ pa, seveda anonimno, povedo, da Erjavec ne trpi ugovorov. 

Visoko letal, nizko padel

Ko je prvič zasedel ministrski stolček na obrambnem ministrstvu v času vlade Janeza Janše je Erjavec namignil, da se je tam razpasla korupcija in da »bodo imeli kriminalisti in tožilci v tej hiši še veliko dela«. Kaj kmalu so kazniva in nemoralna dejanja ter nepravilnosti začeli očitati njemu. S helikopterjem cougar AS 532 AL je z Brnika poletel na dve slovesnosti, najprej v Brestanico, nato na Ig in nazaj na Brnik, za kar naj bi, kot poroča Delo, porabil kar dva milijona evrov. Podobno je bilo s potjo v Hannover in Pariz; zasebno letalo naj bi stalo 3,3 milijona evrov. In to še ni bilo vse. 

Zakuhal je še eno nepravilnost: po pristanku na Brniku je prekršil zakon o nadzoru državne meje in tako nelegalno vstopil v državo, hotel se je namreč izogniti medijem, nato pa dogajanja ni želel komentirati. Ker je svoje sodelavce sumil, da so podatke o spornem vstopu v državo izdali novinarjem, je prerazporedil več kot osem pomembnih uslužbencev ministrstva. 

Sledile so parlamentarne volitve – v predvolilni kampanji je Erjavec svojim upokojencem obljubil tisoč evrov pokojnine –, na katerih so zmagali Socialni demokrati, on pa se kot poslanec ni prebil v hram demokracije. Mandatar Borut Pahor (2008–2011) je za partnerici povabil stranki Zares in LDS ter tako oblikoval »levi trojček«. Do parlamentarne večine jim je manjkal še Desus, ki je bil nato vseskozi – na kar je opozarjal tudi njegov predsednik – bolj privesek kot pa enakovreden partner.

Večni šaljivec: odstopil, ker ni hotel posoditi svojega psa

Erjavec zaradi afere Patria kariere ni mogel nadaljevati v obrambi, zato pa je postal okoljski minister. Januarja 2010 je računsko sodišče predsedniku vlade predlagalo, naj ga razreši. Vzrok: huda kršitev dobrega poslovanja ministrstva za okolje in prostor pri ravnanju z ločeno zbranimi odpadki. Takrat se je vprašal: »Ali je res odgovornost ministrstva za okolje, da poskrbi za vsako kanto posebej v tej državi?« Hkrati pa je napovedal svoj comeback: »Odstopam z mesta ministra za okolje in prostor, morda se vidimo kdaj drugič.«

Ob neki drugi priložnosti se je v luči afere z bulmastifi pošalil, da je odstopil, ker ni hotel »posoditi svojega psa«.

Tuji jeziki so mu tuji

Ko je Desus nato še miniral referendum o malem delu in o pokojninski reformi in ni privolil v delno zamrznitev pokojnin, je to pripeljalo do razpada koalicije in predčasnih volitev decembra 2011. Na njih je slavila novoustanovljena Pozitivna Slovenija s predsednikom Zoranom Jankovićem na čelu, toda ker se stranka ni znašla v politični matematiki in kombinatoriki, je vlado sestavil drugouvrščeni Janez Janša. Vanjo je ponovno povabil Erjavca in mu ponudil najprestižnejše izmed vseh mest – mesto zunanjega ministra. Kot pri obeh prejšnjih resorjih, ki ju je prevzel, so mu tudi tu očitali pomanjkanje izkušenj in nepoznavanje področja, so spomnili v časniku Delo. Kaj kmalu je javnost opazila, da minister ne govori tekoče niti angleško niti francosko, s čimer se je sicer rad pohvalil. Že po pol leta Janševega vladanja je Erjavec napovedal izstop iz koalicije, če bi vlada vztrajala pri dodatnem varčevanju, a je do izstopa prišlo »šele« pol leta kasneje.

Prometni prekršek in pralni stroj

Erjavec se je zapletel v afero tudi s svojima hčerama. Ena od njiju v večstanovanjski hiši deli hodnik s Špelo Pretnar. Tej so pred vhod nastavili zanjo moteč pralni stroj, vložila je tožbo in dosegla, da ga morajo umakniti. Erjavec je vložil protitožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice in zahteval 21 tisočakov odškodnine.

Druga hči je bila lani kaznovana zaradi prometnega prekrška, očka pa je odkorakal na policijsko postajo in zahteval razveljavitev kazni. Pojasnil je: »Dajte ga lomit', no. Jaz sem pravnik. Napisal sem ugovor, priložil kopije izpiskov z mobilnega telefona in jih odnesel na policijsko postajo. Bilo je veliko prilog in je bilo tako ceneje.«