KAOS MED PREDSTAVO

Eugenija Carl šokirana v lucijskem parku. Ne more verjeti, da so starši gledali stran

Eugenija Carl razkrila neprijetno izkušnjo na otroški predstavi. Podprl jo je izvajalec predstave in spregovoril o nedopustnem vedenju otrok. Nekoč mu je otrok z noge spraskal krasto, ko je stal na odru. Vnela se je debata, kako vzgajamo naslednje generacije.

Dopisnica z Obale za RTV Slovenija Eugenija Carl. FOTO: Leon Vidic, Delo

N. Č.

15. 7. 2025 | 07:40

15. 7. 2025 | 10:31

5:35

A+A-

Novinarka in dopisnica RTV Slovenija Eugenija Carl je na družbenem omrežju Facebook spregovorila o dogodku, ki bi moral biti večer kulture in sprostitve za najmlajše, pa je po njenem mnenju postal ogledalo sodobnega starševstva – razpuščenega, permisivnega in popolnoma brez meja.

S svojim vnukom Timom se je udeležila lutkovne predstave Afriško sonce v lucijskem parku, ki jo je pripravila lokalna knjižnica v sklopu tradicionalnih poletnih prireditev za otroke. Predstava je bila tematsko posvečena prijateljstvu, naravi in reševanju nesoglasij, a zgodba na odru je hitro utonila v hrupnem ozadju, ki so ga po besedah Carlove povzročali otroci – in njihovi starši, ki niso storili ničesar, da bi to preprečili.

Androslaw Zupanowski. FOTO: Zaslonski posnetek, Facebook

Izvajalec predstave podprl Eugenijo Carl: Z nohti mi je spraskal krasto

Po pisanju Eugenije Carl se je odzval še izvajalec predstave, umetnik Androslaw Zupanowski, ki je doživetje opisal kot vse prej kot pravljično in potrdil navedbe Carlove. Ob tem je razkril številne težave, s katerimi se kot ustvarjalec sooča na otroških dogodkih – predvsem zaradi neodzivnih staršev.

»Včasih je na odru toliko otrok, da je predstavo skoraj nemogoče izpeljati,« piše Zupanowski in dodaja, da se starši pogosto vedejo, kot da so otroke pripeljali v varstvo.

Opozarja, da med nastopom pogosto izgublja rdečo nit, saj mora obvladovati nemirno občinstvo, ki se prosto giblje po odru, jemlje rekvizite ali celo fizično ovira izvajalca.

V enem primeru je otrok splezal nanj in mu strgal 400 evrov vreden kostum. »Zgodilo se mi je, da se mi je otrok med predstavo obesil na zunanje žepe od hlač in mi raztrgal 400 evrov vreden kostum.«

Drugemu malčku je uspelo s kremplji izpraskati kraste z njegove noge, medtem ko je stal na robu odra. »Enkrat mi je mali gledalec med predstavo iz noge spraskal krasto, ko sem stal na robu odra.«

Tovrstni incidenti, pravi, niso redki. Obmetavanje z vejami, travo in celo kamni naj bi bilo postalo skoraj vsakdanja praksa.

»Največkrat niti direktni poziv staršem ne pomaga«

Umetnik ob tem izraža razočaranje nad starši, ki kljub pozivom ne poskrbijo za red. Opozarja, da se tako izgublja tako tempo kot čarobnost predstave, saj mora igralec izstopiti iz vloge in urejati razmere, kar je po njegovih besedah »uničujoče za samo izkušnjo umetnosti«.

Kljub vsemu Zupanowski ne krivi otrok. »Še vedno uživam v nastopanju zanje,« zatrjuje, a priznava, da so vzgojeni in odgovorni danes redkost. Izreka veliko spoštovanje učiteljem, ki se s tovrstnim vedenjem soočajo vsak dan, medtem ko sam po eni uri nastopa lahko odide domov.

»Otroci so kričali, tekali, se zaletavali v lutkarje – starši pa, kot da jih ni«

V objavi, ki je hitro sprožila val odzivov, je Carlova ostro zapisala, da je tretjina otrok pozorno spremljala igro, ploskali so in sodelovali, medtem ko je preostala večina dogajanje spremenila v pravi kaos. Otroci naj bi kričali, tekali med gledalci in igralci, nekateri so se celo zaletavali v lutkarje. »Nihče od staršev ni stopil do svojega otroka. Nihče ga ni opozoril, kaj šele da bi ga odpeljal stran,« zapiše novinarka, ki to vidi kot simptom širšega problema.

Kritika sodobnega starševstva: egocentrizem kot sveta krava

Carlova opozarja, da izgovori, kot je »saj so samo otroci«, v takem kontekstu ne zdržijo. Ostro kritizira sodobni pristop k vzgoji: »Egocentrizem pri svojih otrocih privzgajajo kot sveto kravo. Jaz, jaz, jaz model. Moje želje, moje potrebe, moje udobje nad vsem.«

Opozarja, da starši otroke danes pogosto dojemajo kot center vesolja, kjer vse okoli njih obstaja zgolj zato, da bo njihovim otrokom udobno. Sprašuje se, kje so se izgubile nekoč jasna vzgojna meja, odločnost in priprava otrok na družbeno sprejemljivo vedenje.

Vnuk Tim: "Nočem več hoditi na predstave«

»Tim mi je rekel: 'Nočem več hoditi na predstave, ker nisem nič slišal',«je zapisala Carlova in dodala, da se mu je zahvalila, ker je mirno sedel in spremljal dogajanje, čeprav je bilo to zaradi nereda okoli njega težko.

Komentarji bralcev: od strinjanja do razočaranja

Pod objavo so se zvrstili številni komentarji podpornikov, ki so delili podobne izkušnje iz vrtcev in z javnih dogodkov. Ena komentatorka je zapisala, da je na božični predstavi v vrtcu doživela popoln kaos, kjer so le redki starši nadzorovali otroke, preostali pa so le nemo sedeli in gledali.

Druga se je pritožila nad pomanjkanjem razumevanja, ko si odrasli zaželijo prostora brez otrok: »Če pa človek slučajno reče, da si želi lokala brez otrok, da lahko v miru kavo spije in sliši svoje misli, ga 'mamice' na križ pribijejo.«

Carl v zaključku poziva k razmisleku o tem, kaj pomeni biti odgovoren starš in kakšne vrednote otrokom v resnici prenašamo: »Tvoja pravica, udobje ... se konča tam, kjer se začne pravica drugega,« piše in dodaja: »Hvala izjemam.«