Vse več evropskih držav si prizadeva za evakuacijo svojih državljanov, ki so zaradi vojne obtičali na Bližnjem vzhodu. Nekatere letalske družbe so danes ponovno začele izvajati omejeno število rednih letov iz regije. Italija, Avstrija in Slovaška pa so zaprosile za pomoč pri evakuacijah v okviru mehanizma EU za civilno zaščito. Izraelsko-ameriški napadi na Iran in povračilni napadi Teherana na cilje v večjem delu regije so sprožili zapiranje zračnega prostora več držav na Bližnjem vzhodu, križarke pa so ostale zasidrane v pristaniščih.
Med soboto in ponedeljkom je bilo odpovedanih skoraj 13.000 letov, navaja podjetje Cirium, ki se ukvarja z analizo podatkov o letalstvu. Po nekaterih ocenah je število prizadetih potnikov verjetno že preseglo milijon. Samo iz Združenih arabskih emiratov je bilo v nedeljo odpovedanih skoraj sto odstotkov letov, v ponedeljek pa okoli 93 odstotkov. Letališči v Dubaju in Abu Dabiju sta ponovno začeli delovati v omejenem obsegu. Na letališču v jordanski prestolnici Aman so pristali in vzleteli številni leti letalskega prevoznika Royal Jordanian. Nadaljujejo se tudi leti v in iz Savdske Arabije in Omana. V zračnem prostoru nad Irakom, Izraelom, Kuvajtom, Libijo in Katarjem medtem ni civilnih letal. Številne države so že začele izvajati evakuacije svojih državljanov. Dva leta s po 200 potniki sta v jutranjih urah pristala v Pragi. Še danes naj bi s tremi leti iz regije evakuirali italijanske državljane v Rim in Milano.

Slovenija je za vrnitev svojih državljanov z Bližnjega vzhoda namenila 1,5 milijona evrov. FOTO: AFP
Tudi London v prihodnjih dneh namerava s čarterski leti evakuirati Britance iz Omana, Berlin pa namerava prve nemške državljane iz Omana evakuirati v sredo. EU je v okviru mehanizma za civilno zaščito začela pomagati Italiji, Avstriji in Slovaški pri evakuaciji njihovih državljanov, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu, je danes sporočila evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib. Dodala je, da bo v prihodnjih dneh mehanizem verjetno sprožilo še več držav. V okviru mehanizma bo Slovaška organizirala dva leta, Avstrija je zaprosila za prosta mesta za 90 potnikov, Italija pa preučuje, kako evakuirati svoje državljane, je pojasnila Lahbib. Ob tem je ocenila, da je na Bližnjem vzhodu skupno okoli 500.000 državljanov članic EU, vendar se ne pričakuje, da bodo vsi želeli oditi.
Prvo posebno letalo s slovenskimi državljani naj bi poletelo že nocoj
»Na MZEZ pozorno in z veliko skrbjo spremljamo razmere na Bližnjem vzhodu. Naše ekipe so ves čas v stiku s slovenskimi državljani v regiji ter z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Zavedamo se, da so trenutne okoliščine za mnoge negotove in stresne, zato si prizadevamo, da bi vsakemu posamezniku zagotovili pravočasne informacije in podporo,« so zapisali na ministrstvu. Državljani se za pomoč in informacije lahko obrnejo na pristojna slovenska veleposlaništva v regiji in na dežurno službo ministrstva.

V prihodnjih dneh so predvideni dodatni poleti za Slovence, ki so obtičali v regiji. FOTO: AFP
Dodali so, da EU neposredno ne usklajuje evakuacij, saj je to v pristojnosti posameznih držav članic. Zato pa poteka stalna izmenjava informacij in medsebojna pomoč med državami članicami, tudi ponujanje možnosti drugim državljanom EU, da uporabijo njihove lete in obratno. MZEZ z državljani na kriznih območjih komunicira prek vseh razpoložljivih kanalov. Dežurna telefonska številka je na voljo 24 ur na dan in ni vezana zgolj na trenutno situacijo. Za dodatno podporo so aktivirali tudi klicni center 114, kjer lahko državljani v tujini kot tudi njihovi družinski člani dobijo ključne informacije.
»Vsem državljanom, ki se nahajajo na prizadetih območjih ali so na poti v regijo, svetujemo, da redno spremljajo uradne informacije, upoštevajo navodila lokalnih oblasti ter ostanejo v stiku s slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Predvsem pa svetujemo, da ostanejo na varnem in v zaprtih prostorih, stran od oken,« so še pozvali.
Kmalu naj bi iz Omana proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo s slovenskimi državljani, potem ko je vlada v ponedeljek sporočila, da je za vrnitev Slovencev iz regije zagotovila čarterske polete. Iz kabineta predsednika vlade so dopoldne sporočili, da so štirje avtobusi slovenskih državljanov, družin z otroki, s policijskim spremstvom krenili iz Dubaja proti letališču v omanski prestolnici Maskat. Njihov prihod v domovino pričakujejo v sredo v dopoldanskih urah. Za zdaj ni znano, ali bodo potniki prileteli v Slovenijo ali na katero drugo bližnje letališče. Poleg današnjega sta za sredo načrtovana še dva poleta v poznih popoldanskih oziroma večernih urah, so še sporočili.
Iz Omana naj bi ponoči proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo s slovenskimi državljani, ki so na Bližnjem vzhodu obtičali zaradi prekinitve letov po sobotni ameriško-izraelski vojaški operaciji proti Iranu. Potniki so z avtobusi iz Združenih arabskih emiratov (ZAE) prispeli v Oman, v domovino naj bi se vrnili v sredo zjutraj.
Vlada je v ponedeljek generalnemu sekretariatu vlade naložila, naj izpelje postopek javnega naročila za izvedbo najema letala, ki bo slovenske državljane in njihove družinske člane, ki so ostali ujeti v Združenih arabskih emiratih in Omanu, pripeljalo na letališče v Sloveniji oziroma njeni neposredni bližini. Danes je vlada na dopisni seji odločila o prerazporeditvi 1,5 milijona evrov sredstev iz splošne proračunske rezervacije na generalni sekretariat vlade v ta namen.
Po navedbah ministrstva za zunanje in evropske zadeve se je na ministrstvo in veleposlaništvo v Abu Dabiju do ponedeljka javilo več kot 700 slovenskih državljanov. Ocenili so, da se jih približno sto nahaja še v Omanu in drugod na Bližnjem vzhodu.