Evropa ima zdravila za demenco, Slovenija ujetnica počasnih postopkov

V Cankarjevem domu je potekala 13. mednarodna konferenca Demenca danes: izzivi in rešitve, ki jo je organiziralo nacionalno strokovno združenje za pomoč pri demenci Spominčica-Alzheimer Slovenija. Slišali smo, da sta bili lani v Evropi odobreni dve novi zdravili, ki so ju naredili po večdesetletnem razvoju, prinašata pa nove pristope tudi na področju obravnavanja demence. V Sloveniji pa še čakamo na odobritev. Čeprav se je pri nas odnos do demence od leta 1997, ko je dr. Aleš Kogoj ustanovil Spominčico, že bistveno spremenil, je pred nami še vrsta izzivov, je dejala Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica. Slovenija je bila ena redkih evropskih držav, ki je leta 2016 dobila prvo strategijo o demenci, leta 2023 pa je bila sprejeta že druga. V njej so jasno postavljeni cilji, kako se v družbi spopadati z boleznijo, ki jo je tudi Svetovna zdravstvena organizacija zaradi posledic, ki jih ta bolezen prinaša ne le posameznikom, ampak družbam in državam, opredelila kot enega največjih izzivov sodobne družbe.

Staranje družb in posledično večje število bolnikov z demenco se kažeta tudi v ocenah, kako se bo število bolnikov v prihodnje povečevalo. Trenutno v Sloveniji živi 43.000 ljudi z demenco, do leta 2050 pa naj bi te številke presegle 85.000. V svetovnem merilu, kjer sedaj živi 55 milijonov ljudi z demenco, pa se bo število do leta 2050 povečalo na 139 milijonov. Angela Bradshaw, namestnica izvršnega direktorja Alzheimer Europe, je opozorila, da je Slovenija ena tistih držav, ki se problematike demence loteva premišljeno, saj številne države – 18 evropskih držav ima strategije – kljub sprejetim strategijam te ne izvajajo. Kako bo v prihodnje, ni mogoče napovedati, saj so na meji Evrope vojne in staro celino pestijo tudi druge težave, tako da je veliko interesov, da bi dali denar za druge namene: »Toda Evropa ne bi smela pozabiti, kakšne tudi finančne učinke prinaša družbi urejen sistem za osebe z demenco in njihove svojce.«

Leqembi in donanemab

Na konferenci, ki je potekala pod pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pirc Musar, so tako predstavili najpomembnejša področja, od oskrbe za bolnike z demenco, skrbi za svojce, ki skrbijo zanje, o pomenu preventivnih ukrepov oziroma zdravega življenjskega sloga, ki lahko v kar 45 odstotkih zmanjša tveganje za demenco. Dr. Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike je predstavila novosti pri zdravljenju demence. Pričakujejo, da bo Slovenija kmalu dobila dve zdravili, ki ju je Evropska agencija za zdravila že odobrila, pri nas pa še čakamo na odločitev Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Zdravili je mogoče uporabljati le pod točno določenimi zdravstvenimi pogoji, zato bodo nove terapije primerne le za manjše število ljudi z demenco. Toda to sta dejansko zdravili, ki za določen čas upočasnita napredovanje demence, namenjeni sta bolnikom v začetni fazi demence pri blagih kognitivnih motnjah. Zato bi morali okrepiti terciarni nivo, tako da bi dobili osnovne pogoje za odkrivanje zgodnjih znakov demence, je opozorila nevrologinja.

Prvo zdravilo za zdravljenje demence oziroma le eno vrsto demence – alzheimerjevo bolezen, ki predstavlja dve tretjini vseh demenc – je leqembi, ki ga je Evropa odobrila aprila 2025 in ki se uporablja v obliki infuzije vsaka dva tedna. Drugo zdravilo je donanemab, ki je bilo v Evropi odobreno septembra 2025 in ki se da bolniku enkrat mesečno. »Ta za 35 odstotkov upočasni napredovanje bolezni in odstrani nakopičeno beljakovino,« je dejala Milica Gregorič Kramberger. »Vendar učinek teh zdravil ni čudežen, ne ozdravi bolezni, ampak jo upočasni,« je dejala doktorica o zdravilih, primernih za bolnike, ki se jim demenco odkrije v zgodnji fazi bolezni. Zato je pomembno, da imamo razvit sistem za zgodnje odkrivanje demence, to je slikanje možganov – slikanje PET/CT imamo od letos na razpolago tudi v Sloveniji –, drugi način odkrivanja demence pa je analiza možganske tekočine. Verjetno bodo tudi v Evropi odobreni krvni biomarkerji AB, »ki pa niso presejalni testi,« je poudarila Milica Gregorič Kramberger.