Evropski parlament Toninu ne bo priznal poslanske imunitete v aferi Knovs, odločila sta le dva glasova

Evropski parlament je danes v Strasbourgu zavrnil predlog pristojnega odbora za pravne zadeve (JURI), da se evropskemu poslancu Mateju Toninu (EPP/NSi) v povezavi z afero Knovs poslanska imuniteta ne odvzame. Za predlog odbora oziroma za ohranitev imunitete so glasovali 304 evropski poslanci, proti pa 306. Razlika je bila torej vsega dva glasova. Odločitev je posebej odmevna, ker je parlament s tem obrnil julijsko odločitev svojega odbora za pravne zadeve. JURI je takrat priporočil, naj Tonin imuniteto ohrani. Za njen odvzem je v odboru glasovalo deset članov, 13 jih je bilo proti, eden pa je bil vzdržan. Današnje glasovanje na plenarnem zasedanju je potekalo tajno.

Zahtevo za odvzem Toninove imunitete je Evropskemu parlamentu poslalo slovensko Specializirano državno tožilstvo (SDT). Evropski parlament je zahtevo slovenskih pristojnih organov uradno prejel marca letos in jo nato predal odboru za pravne zadeve.

Odbor je imel pomisleke zaradi časovnega poteka postopka

JURI je še julija ocenil, da obstajajo razlogi, zaradi katerih Toninu imunitete ne bi bilo primerno odvzeti. V pozneje objavljenem predlogu sklepa je odbor med drugim izpostavil časovni potek preiskave in vložitve zahteve za odvzem imunitete. Ta naj bi po oceni odbora vzbujal pomisleke, ki jih ni bilo mogoče prezreti. Tonin je odločitev odbora takrat razlagal kot potrditev svojih navedb, da so bili v postopku zaznani elementi političnega pregona.

Plenum Evropskega parlamenta temu stališču danes ni sledil. Zavrnitev priporočila odbora sicer sama po sebi ne pomeni nikakršne odločitve o Toninovi krivdi ali nedolžnosti. Poslanska imuniteta je procesna zaščita, odločitev parlamenta pa pomeni, da ta zaščita ne bo ovira za nadaljnje postopanje slovenskih pravosodnih organov.

Sum zlorabe položaja! Tonin zaščiten z evropsko imuniteto, trije poslanci NSi na zatožni klopi

Kaj Toninu očita tožilstvo?

Primer sega v november 2023 in v delo parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, krajše Knovs. Člani Knovsa iz vrst NSi so 3. novembra 2023 sprejeli sklep o nenapovedanem nadzoru na Generalni policijski upravi, ki je bil izveden štiri dni pozneje. Med nadzorom sta Tonin in takratni predsednik komisije Janez Žakelj policiji predložila seznam 15 telefonskih številk in preverjala, ali se zoper njihove uporabnike izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi oziroma prisluškovanje. Med številkami so bile tudi številke vidnih članov NSi in ljudi, povezanih z afero Dars, med drugim nekdanjega prvega moža Darsa in nekdanjega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka.

Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi Tonin po opravljenem nadzoru nekatere podatke o ugotovitvah nadzora posredoval naprej. Tonin in drugi predstavniki NSi očitke zavračajo ter vztrajajo, da je komisija izvajala svoje zakonske pristojnosti in da je bil nadzor zakonit. Specializirano državno tožilstvo je zaradi suma zlorabe uradnega položaja oziroma uradnih pravic obtožni predlog vložilo zoper štiri sedanje oziroma nekdanje člane Knovsa iz vrst NSi: Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata. Zoper Vrtovca, Žaklja in Horvata se je postopek lahko nadaljeval, saj se niso sklicevali na poslansko imuniteto.

NSi označuje pregon svojih članov v zadevi Knovs kot montiran in politično motiviran

Obtožni predlog proti Toninu je bil zaradi imunitete zavržen

Pri Toninu je bil položaj drugačen, saj je bil leta 2024 izvoljen v Evropski parlament. Okrajno sodišče v Ljubljani je junija obtožni predlog zoper njega zavrglo zaradi vprašanja evropske poslanske imunitete. SDT je takrat poudaril, da je šlo izključno za procesno oviro in ne za vsebinsko odločitev o očitkih.

Tožilstvo je že junija izrecno pojasnilo, da lahko v primeru, če Evropski parlament Toninu imunitete ne prizna oziroma jo odvzame, zoper njega ponovno vloži obtožni predlog. Prav to možnost je odprlo današnje glasovanje v Strasbourgu. Po več mesecih postopka v Evropskem parlamentu, med katerim je odbor JURI sprva stopil na Toninovo stran, je končna odločitev plenuma padla z izjemno tesnim izidom 306 proti 304. S tem se težišče afere Knovs ponovno seli iz Bruslja in Strasbourga pred slovenske pravosodne organe.