Farmacevtko Jasno smo spremljali tudi na televiziji, najraje pa je med zelišči

Na severozahodnem delu Kozjanskega na nadmorski višini 620 metrov, sredi neokrnjenih kozjanskih gričev, v šentjurski občini leži vasica Kalobje. In prav tam, v Podlešju, sta se začela s pridelavo zdravilnih in aromatičnih rastlin že pred 30 leti ukvarjati Milan in Vikica Kalan. Njuna predanost delu in vse znanje, ki sta ga načrpala iz narave, sta kmalu obrodila sadove. Ne le da sta gojila številna zelišča, jih sušila in prodajala, dostikrat sta o njih tudi predavala ter svoje bogato znanje prenašala vsem, ki jih je to zanimalo. Domala tri desetletja sta soustvarjala zgodbo, prepleteno z naravo in ljudmi, ki so cenili njuno delo in zelišča. Kljub nepričakovani smrti Vikice pred štirimi leti se oče Milan ni predal. Nadaljeval je delo, pri tem pa se mu je pridružila hčerka Jasna, diplomirana farmacevtka, na katero sta starša že prej prenesla obilo ljubezni do zelišč.

Znan obraz

Morda je naključje, morda ni, da se je Jasna rodila ravno takrat, ko sta začela ustvarjati zeliščarsko zgodbo. Ko sta spoznala, da intenzivno nabiranje zelišč iz narave ni trajnostno, sta na Kalobju zasadila prvi nasad z žajbljem. Sledila mu je poprova meta, nato številna druga zelišča. Kmetija se je tako počasi in vse bolj uspešno širila. Število zelišč sta sčasoma zmanjšala in se osredotočila le na tiste, ki so prinašale največ koristi.

V oddaji Japajade šov se je Jasna Kalan že prebila v polfinale. Foto: Arhiv oddaje

Iz lastnih semen sta vsako leto vzgojila približno 15 do 20 tisoč sadik, jih ročno sadila, negovala in tudi ročno pobrala, da so ostala le najboljša za res kakovostne čaje. »Dejansko sta moja starša začetnika te dejavnosti pri nas s strokovno podlago. Ves čas sta dajala in še vedno dajemo poudarek kakovosti zelišč, saj lahko konkuriramo predvsem s tem. Neznanje, še zlasti pa preveliko doziranje ter kombinacije različnih zelišč, ki ne sodijo skupaj, lahko prej škodi kot koristi ljudem. Zato se sama trudim spreminjati zeliščne oblike v bolj enostavne, da bi jih lahko uporabljale tudi mlajše generacije. Bolezni so bile namreč včasih predvsem problem starejših generacij, danes pa se z njimi soočajo tudi vse mlajši,« je povedala Jasna Kalan, ki je lani uradno prevzela vodenje kmetije in zdaj nadaljuje družinsko tradicijo. Pri delu ji pomaga fant.

Kot magistra farmacije se še kako dobro zaveda, da je treba ustvariti most med tradicijo in potrebami sodobnega časa. »Dejansko poskušam združevati bogate izkušnje prve generacije s sodobnim strokovnim znanjem in svežimi pristopi,« je dejala Kalanova, ki je letos ena od ključnih akterjev v projektu Štartaj, Slovenija, že dvakrat pa smo jo lahko videli tudi v oddaji Japajade šov na TV Slovenija, v kateri izbirajo mlado kmetico leta. Uspelo se ji je prebiti v polfinale, kar pomeni, da jo bodo v oddaji gostili še enkrat, kdo ve, morda pa bo prav ona na koncu zmagala. V oddaji smo, denimo, izvedeli, da ni samo odlična poznavalka zelišč, teh gojijo že več kot 50 vrst, pač pa da je tudi gasilka, pravzaprav inštruktorica mladih gasilcev v domačem Kalobju, povrhu pa še odlična plesalka. Med študijem v Ljubljani je namreč plesala pri akademski folklorni skupini Franceta Marolta. »Verjamem, da nam narava ponuja neprecenljive zaklade, a uspeh je tudi v tem, kako spoštljivo in premišljeno jih znamo uporabiti,« je povedala Jasna.

Srečo imajo, da lahko ravno zaradi naravnih danosti pridelujejo ekološka, do narave prijazna zelišča, brez mineralnih gnojil in škropiv. Polja obdelujejo ročno in pridelek prav tako ročno pobirajo in odbirajo odpadle, odmrle in poškodovane dele, nato pa zelišča posušijo v sušilnici. Na ta način količine res niso velike, so pa zato zelišča najboljše kakovosti. Kot pravi, so v svetu zelišč zagotovo pustili pečat. »Velikokrat smo morali opraviti pionirsko delo. Povezali smo pridelovalce zelišč v društvo Arnika. Na našo pobudo se je ustanovil strokovni odbor za zelišča pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Smo pobudniki za nacionalno poklicno kvalifikacijo zeliščar pridelovalec in soavtorji poklicnega standarda in kataloga znanj,« je naštevala Kalanova. Ter sklenila, da so jih doslej obiskali že številni ljubitelji zelišč iz vse Slovenije, pri njih so se oglasili tudi strokovnjaki s področja kmetijstva iz Avstrije, Nemčije, Francije, Hrvaške, Srbije, Albanije, BiH ter celo Estonije. Pika na i je bil obisk atašejev EU s področja kmetijstva.

Jasna Kalan je magistra farmacije, ki nadaljuje družinsko tradicijo na zeliščarski kmetiji na Kalobju. FOTO: Marko Leber

Jasnin oče Milan Kalan veliko predava o zeliščih, o njihovi pridelavi je napisal tudi knjigo. Foto: Osebni arhiv