GORNJA RADGONA – Potem ko smo lani zaznamovali 20. obletnico osamosvojitvene vojne za Slovenijo in je bilo na to temo zbranih nešteto takšnih in drugačnih tekstovnih, fotografskih in tudi filmskih dokumentov, smo bili konec leta 2011 priče še dokumentarnemu filmu na temo osamosvojitvena vojna v Pomurju. Izmed slovenskih mest je Gornja Radgona takrat pač utrpela največ materialne škode, Murska Sobota pa je bila po drugi svetovni vojni prvo iz zraka raketirano mesto v Sloveniji. Mnogo ljudi se je žrtvovalo za samostojnost, pa niso bili nikjer javno omenjeni in pohvaljeni. In zato naj bi bil film, s katerim so ustvarjalci želeli popraviti to krivico, prispevek o verodostojnem prikazu dogajanja v desetdnevni vojni v Pomurju. Toda že predpremiera dokumentarca z naslovom Radgona 1991 je sprožila ogromno pomislekov.
Film brez vrednosti
Ostro se je odzvalo predsedstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVZ) Gornja Radgona. »V ničemer ne oporekamo prikazu delovanja in prispevka takratne milice. Predstavitev delovanja in deleža Teritorialne obrambe ter civilnih struktur v radgonskih dogodkih pa je v primerjavi z obsežnim prikazom milice izjemno skromna, nepopolna in zavajajoča. To pri nepoučenem gledalcu ustvarja povsem napačno sliko o razmerju vključenih sil in sredstev ter obsegu in učinkovitosti izvedenih aktivnosti. Ugotavljamo, da ekipa ustvarjalcev ni preverjala ali upoštevala nekaterih najpomembnejših virov in možnih pričevalcev, na katere so jo usmerjali v pripravo projekta vključeni udeleženci takratnih dogodkov. Poleg tega v končni izdelek ni uvrstila niti tistih delov, sicer posnetega materiala, s katerimi bi lahko vsaj nekoliko zapolnili vrzeli, ki jih očitamo filmu. Vsaj v dveh primerih so na zaničljiv način izpostavljeni posamezniki ali skupine, ki so sicer prispevali pomemben delež v vojnih dneh,« so zapisali v izjavi za javnost.
Sami ne poznajo vseh okoliščin in razlogov, ki so privedli do teh pomanjkljivosti, domnevajo pa, da je nezadostno poznavanje celotne tematike avtorjem onemogočilo pripravo scenarija, ki bi dal potrebna izhodišča za celovit, strokoven in korekten prikaz takratnih dogodkov. »Filmu zato odrekamo vsakršno zgodovinsko ali sporočilno vrednost! Zato je potrebna sprememba naslova, ki bo v novi varianti jasno napovedal, da gre za prikaz aktivnosti milice v osamosvojitveni vojni na območju Pomurja. S tem bo tudi omogočeno, da se z novim projektom o Teritorialni obrambi in civilnih strukturah dodela pregled takratnih dogodkov na način, ki ne bo ustvarjal pomanjkljivih ali napačnih sporočil o njihovem prispevku. Le s takšnim pristopom lahko, skupaj s sedanjim prikazom delovanja milice, zagotovimo oblikovanje celovitega in verodostojnega zgodovinskega spomina na osamosvojitveno vojno v naših krajih.«
Izjavo so podprla tudi območna združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki so bili udeleženci dogodkov na severovzhodu države.
Res moteč film?
Za mnenje smo seveda povprašali tudi eno izmed osrednjih ustvarjalk filma, upokojeno novinarko Brigito Bavčar, ki bi se najraje distancirala. Prepričana je namreč, da je naredila dobro delo, zdaj pa da ji posamezniki mečejo polena pod noge. Po njenem je stroka ocenila, da je film dober in prikazuje dejansko stanje pred dobrimi 20 leti v Pomurju. Zato ne ve, koga in zakaj film moti. »Ne vem, kaj se gredo posamezniki, da razburjajo javnost. Ne vidim niti najmanjšega vzroka za kakršna koli nesoglasja. Poglejte, iz veteranskega združenja Sever smo prejeli posebno priznanje za isto zadevo, tukaj pa tako. Zato nimam kaj dodati,« pravi Bavčarjeva, ki je prepričana, da je bila prav na podlagi filma popravljena krivica do nekaterih radgonskih teritorialcev, ki so šele pozneje prejeli zaslužna priznanja.
