Flamingi postajajo redni gostje solin (FOTO)

Pri nas pravzaprav še vedno nismo povsem vajeni teh tako prekrasnih prizorov, v katerih bi lahko opazovali jate flamingov. Veličastne ptice z nežno rožnatim perjem, ki takšno barvo dobijo zaradi hrane, bogate s karotenoidi, delujejo domala neresnično. Kakor da so pobegnile iz kakšne neverjetne pastelne pravljice. Poleg videza pa menda očarajo tudi s svojim vedenjem – s sinhroniziranimi gibi, ritmičnim premikanjem in ritualnimi pozami že od nekdaj navdušujejo tako znanstvenike kot tudi vse ljubitelje narave. Flamingi ali plamenci živijo v velikih kolonijah ob plitvih slanih vodah, kjer potrpežljivo filtrirajo hrano ter ure in ure preživijo na svojih dolgih, ukrivljenih nogah. Veljajo za simbol miru, tropskega vzdušja, pa tudi optimizma v naravi, zato njihovo pojavljanje v Sloveniji požanje prav posebno navdušenje.

Četudi ne spadajo v naše podnebje, se zadnja leta vse pogosteje pojavljajo tudi v naših močvirjih in lagunah, medtem so postali že reden gost Sečoveljskih solin. To slikovito in občutljivo območje je namreč že dolgo pomembno zatočišče številnih selivk. Da pa je postalo tudi zatočišče plamencev, je to za marsikoga še vedno nekaj povsem nepredstavljivega. Njihov prihod je zato vselej prazničen. K temu pripomorejo njihove vitke silhuete, ki drsijo nad gladino vode, njihovi odsevi v plitvini. Vse skupaj deluje kot darilo narave, ki se je v decembrskih dneh v Sečoveljskih solinah ponovilo že tretje leto zapored.

Takšne jate plamencev v Sečoveljskih solinah še ni bilo. FOTO: Jaka Ivančič/Facebook

Priljubljeno območje za divje živali

Letos ima ta rožnata zgodba še dodatno moč: prvič so namreč v Sečoveljskih solinah našteli kar 350 flamingov, med njimi pa tudi številne mlade, ki se še ne morejo ponašati s to značilno in ikonično rožnato barvo. »Zato je bilo to eno najbolj edinstvenih opaženj prostoživečih živali v Sloveniji,« so bile besede slovenskega fotografa Jake Ivančiča, ki je ta veličastni dogodek natančno dokumentiral. Ker gre za tropske ptice in smo naučeni, da pripadajo tropskim območjem, ne pa našim, je bil naravni spektakel še toliko bolj presunljiv. »Je tudi lep opomnik, da so slovenska obalna mokrišča polna življenja, raznolikosti in tihih presenečenj,« je še dodal Ivančič. Zalotil jih je, kako so se prebujali ob zapuščenih hišah solinarjev.

Očarajo z videzom in tudi svojim vedenjem. FOTO: Reuters

Veličastne ptice z nežno rožnatim perjem dobijo takšno barvo zaradi hrane. FOTO: Jonathan Ross/Getty Images

To zimo je Naravni park Sečoveljske soline postal resnično priljubljeno območje za divje živali, a tudi za fotografe Ivančičevega kova. Elegantne ptice naj bi pri nas ostale vso zimo, vse do začetka gnezditvene sezone maja, ko se bodo preselile na svoja gnezdišča. Za Sečoveljske soline prihod flamingov pomeni tudi povsem nov in eksotičen pridih lepote. V Krajinskem parku Sečoveljske soline so že v zadnjih oktobrskih dneh med jato navadnih plamencev opazili tudi ameriškega. Kot so pojasnili, so to vrsto, ki izstopa po svoji značilni oranžno-rdeči barvi perja, v Sloveniji opazili prvič. Tudi vodja krajinskega parka Bia Rakar je pojasnila, da so na območju parka sicer vajeni navadnih plamencev, ki jih opažajo tudi drugod po Evropi, da pa gre v primeru ameriškega plamenca za izjemno redko opažanje v Evropi.