LJUBLJANA – »Pred leti sva se z Ivom Daneuom vozila s taksijem po Beogradu. Dvakrat je voznik pogledal v vzvratno ogledalo. Ko sva hotela poravnati račun, nama je odvrnil: jaz bi vam moral plačati, ker sem vozil takega človeka,« je bilo slišati v četrtek zvečer na Ljubljanskem gradu. Pač ena od misli, ki vsaj približno opiše veličino Iva Daneua. Legendi slovenske, jugoslovanske, evropske in svetovne košarke so se v četrtek poklonili na slovesni predstavitvi monografije z naslovom IVO med 10 in 13. Izšla je v nakladi 1500 izvodov, napisal pa jo je odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja.
Ivo obožuje Nušo
Na Ljubljanskem gradu, kjer so knjigo slavnostno predstavili, so se Daneuu poklonili in prisluhnili številni rodovi slovenskih košarkarjev, med izbranci pa tudi njegovi soigralci iz zlatih časov jugoslovanske košarke: Petar Skansi, Ratomir Tvrdić, Damir Šolman, Nikola Plećaš, Josip Gergia, Slobodan Damjanović, Borut Bassin, Vinko Jelovac, Bogdan Tanjević in Aljoša Žorga. Dogajanje v Stanovski dvorani je imelo tudi kulturno-umetniški pridih – za glasbo sta poskrbela klapa Bonaca in Ivova najljubša pevka Nuša Derenda. Zbralo se je okoli 150 povabljencev, dogodek pa je povezoval pisatelj in košarkarski navdušenec Goran Vojnović.
Ideja o plebiscitu
»V 60. letih je jugoslovanska košarka doživela eksplozijo. Med letoma 1961 in 1970 so se nizale medalje z velikih tekmovanj. Detonator te eksplozije uspeha, prvi človek, ki je pognal to vojsko, pa je bil Ivo Daneu, tedaj eden najboljših branilcev na svetu. Počaščen sem, ker sem lahko nocoj odprl serijo govorcev,« se je Ivu poklonil Hrvat Petar Skansi, ki ga z Ivom veže prijateljstvo in tudi podatek, da sta oba leta 1970 na SP v Ljubljani končala reprezentančno kariero.
»Ivu čestitam, ker so o njem napisali knjigo, čestitam pa tudi njegovi ženi Katji, ker je toliko časa zdržala z njim in držala pokrov nad družino,« je šaljivo začel nagovor nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Sprva je bil Ivov navijač, potem ga je kot predsednik kluba zvabil v Olimpijo za trenerja (takrat se je Olimpija rešila izpada v drugo ligo). Kučan ga ceni tudi zato, ker je v zboru združenega dela takratne slovenske skupščine 4. oktobra 1990 predstavil idejo o plebiscitu za osamosvojitev Slovenije. Tudi to poglavje v življenju legende lahko preberete v lični in s fotografijami ter dejstvi bogati knjigi.
Začela v kleti
»Midva sva prijatelja v pravem pomenu besede. Ujela sva se in prijateljstvo poglobila do obisti,« je Bojan Budja opisal odnos z Ivom Daneuom, ki mu je zaupal pisanje monografije. Začelo se je v eni kleti, delo pa je ugledalo luč sveta po letu in pol.
»Lepšega zaključka svoje profesionalne novinarske kariere si ne bi mogel zamisliti. Ta konec se bliža. Doživeti tak dogodek in pisati o takem človeku, kot je Ivo, pa je dano malokomu. Imel sem srečo. Ivo je imel v zadnjih desetih letih kar nekaj ponudb priznanih piscev in pisateljev, ki so želeli napisati to delo ali celo posneti film. Ivo je vse zavrnil, češ da bo to naredil njegov prijatelj Bojan. Zdaj pa je napočil trenutek za naslednji korak, ki ga bo storil Goran Vojnović … Več pa ne izdam,« je še dodal Budja. Razkrijmo mi: Goran Vojnović se bo lotil pisanja scenarija za film o Ivu Daneuu.
Šest kitic
»Ivo je bil pravi kapetan, ki pa o sebi ni rad govoril. So pa ga imeli radi vsi. Precej neznano je, da je znal Ivo zapeti kitico himne vsake od tedanjih bratskih republik. To je večkrat storil v družbi. Že takrat je utrjeval bratstvo in edinstvo,« je nekaj detajlov iz Ivovega življenja razkril Tomo Levovnik, ki je pomagal Bojanu Budji pri pripravi knjige. |