FOTO: Ekipa Slovenskih novic z lopato in metlo na pomoč sosedom

LJUBLJANA – »Ne morem gledat, kako ženska puca, dajte mi lopato,« je mačizem premagal Gregorja z Dunajske 33, ko je pred svojim vhodom opazoval ženko-moški novinarski tandem, ko se je v včerajšnjem sneženju z metlo in lopato podal na ljubljanske ulice preverit, ali Slovenci radi sprejmemo pomoč. Gregor je res prišel samo prosit, ali bi mu posodila lopato, da očisti pred svojim vhodom, pa sva mu povedala, da ponujava čiščenje, ne orodja. Nadaljevali smo tako, da sta Gregor in naš novinar Simon z lopatama očistila pločnik, novinarka Ksenija pa sem medtem z metlo lahko očistila Gregorjev avtomobil v bližini. Priznamo, zabavali smo se vsi, nič manj zabavno pa ni bilo, ko je Gregor klical še svojo ženo, naj pogleda skozi okno, kako mu ženska čisti avto. Akcija je morebiti videti nekoliko pahorjansko, torej v stilu predsednika republike, a dejansko smo idejo dobili pri novinarskih kolegih na Hrvaškem, ki so se je lotili lani. In izkazala se je za odlično! Čeprav smo ugotovili tudi, da pomoč z veseljem sprejmejo gostinci, ki vas bodo v zahvalo postregli s kavico, medtem ko moški kakršno koli pomoč zavračajo. Da ne bo pomote, nismo se šli dela na črno, preprosto smo bili pripravljeni pomagati. Od nikogar nismo zahtevali nikakršnega plačila, v mrazu in vlagi pa smo z veseljem sprejeli pijačo ali prigrizek.

Ko sta si ravno želela

»Joj, ravno sva se pogovarjala, da bi bilo odlično, če bi imela pomoč,« sta bila ponujenih dveh parov rok v Hranilniški ulici za Bežigradom vesela gospa Darja in njen mož, ki sta ravno čistila izvoz. Vrt sta že sama očistila skoraj do konca, medtem ko smo mi pomagali pri pločnikih pred hišo. »Sneg je zelo težak. Hrbtenica hudo trpi in hitro lahko nastopijo težave,« se je za pomoč po opravljenem delu zahvalila gospa Darja in ponudila, ali bi prišla na enega kratkega. Zahvalila sva se in raje vprašala, ali poznajo morebiti kakšne starejše sosede, ki bi jim prišla prav pomoč pri čiščenju. Prepričana je bila, da bosta ponudbo z veseljem sprejela starejša soseda, pri katerih je bila odeja še nedotaknjena. Pa smo pozvonili. Vrata je odprla gospa, in medtem ko je vesela psička Zelda naši novinarsko-fotografski ekipi pred vrati delila poljubčke, je gospa odšla v hišo povprašat moža, ali bi bila pomoč dobrodošla. Ostali smo brez posla, saj je gospod ocenil, da bo zmogel sam.

Izposojeni metla in lopata

Vsekakor so bili ponujene pomoči najbolj veseli v lokalih, pa najsi gre za gostince, prodajalne oblek, kozmetične salone ali optiko. Pot smo začeli pri sosedu Slovenskih novic, v lokalu Verbot, kjer nam je lastnik Rado odstopil metlo in lopato, sodelavec Luka pa pokazal skrivnosti čiščenja platnenih nadstreškov, ki jih ima večina lokalov. Prvi so pomoč sprejeli v Babičini pekarni na vogalu. Ko sta bila nadstrešek in pločnik očiščena, so nam ponudili domače mafine. Naj nam davčni inšpektorji oprostijo, ocenili smo, da ne gre za delo na črno ali podkupnino, ampak za prijazno gesto v zahvalo za našo prijazno gesto. In smo sprejeli. Zelo so se prilegli h kavi, ki smo jo v zahvalo za čiščenje dobili od Rikija v lokalu Jakob's nekaj sto metrov naprej. Soseda pekarne Judita je pločnik pred kozmetičnim salonom očistila že sama, je bila pa pomoči vesela gospa Živa, ki prodaja obleke. Tako smo počasi v sneženju nadaljevali od soseda do soseda in prav nihče naše pomoči ni zavrnil. Osrečili smo tudi gospoda Nikico iz Crikvenice, ki je prišel na sejem turizem na Gospodarsko razstavišče na drugo stran ulice prodajat ponudbo hotelov v Crikvenici. Nevajen snega je namreč prišel čistit svoj avto brez pravega orodja in naše metle je bil zelo vesel.

Ker je kidanje svežega snega utrudljivo in novinarjema včeraj ni bilo treba na fitnes, smo se počasi odločili za vrnitev. Zavili smo še do gostilne Raubar, kjer smo ravno ročno odmetali vhod, ko se je pojavil sosed s frezo. Zahvalili smo se za pijačo, nato pa počasi po Parmovi cesti mimo zavoda za zaposlovanje, kjer je bilo po podatkih statističnega urada na novo prijavljenih 10.970 oseb, skupaj pa se je lani na novo prijavilo 108.344 brezposelnih. Pot v uredništvo je vodila mimo hiš, pred katerimi so možje vihteli lopate in vsi po vrsti zavračali pomoč. Se je pa eden med njimi obregnil ob sosednjo hišo, v kateri živi več študentov. Lani namreč niti enkrat niso očistili pločnika, letos jim ga je on, ker ima frezo. In če pogledamo skrb vzbujajočo statistiko mladih iskalcev zaposlitve, kjer se je zaradi neugodnih zaposlitvenih razmer v enem letu povečal delež brezposelnih, starih od 15 do 29 let, je morda ena od rešitev, da skočimo na ulico z lopato v roki in pomagamo sočloveku.

Če ne zaradi drugega, za dušo in šilce kratkega.