Posmrtni ostanki mučenice ne spadajo na tla božjega hrama, menijo farani. Z mariborske nadškofije sporočajo, da tovrstne relikvije niso neobičajne.

Galerija
To naj bi bili posmrtni ostanki dekleta, ki so jo posilili in umorili Turki. FOTO: Oste Bakal
JERUZALEM – Čudovite vinorodne hribčke s številnimi znamenitostmi, vinotoči, kapelicami in križi v Jeruzalemu dopolnjuje cerkev Žalostne Matere božje, zgrajene leta 1652. Poimenovali so jo po podobi na glavnem oltarju; original naj bi prinesli križarji ali romarji iz izraelskega in palestinskega Jeruzalema v 13. stoletju. Na desnem stranskem oltarju je slika papeža Urbana II., začetnika križarskih pohodov. V 12. stoletju, ko je na tem območju deloval nemški križarski red, je slovenski Jeruzalem dobil svoje ime, ki mu zaradi energetskih silnic, prekrasnih razglednih točk in romarske cerkvice ...