FOTO: Na pragu državljanske vojne? Rajoy razpustil parlament

MADRID – Katalonski regionalni parlament je razglasil neodvisnost, španski senat pa je le nekaj minut za tem potrdil začasni odvzem avtonomije v skladu s 155. členom španske ustave. Ob razglasitvi so na ulicah zbrani Katalonci proslavljali, a ne bo dolgo tako. Španski premier Mariano Rajoy je namreč napovedal ukrepe proti katalonskim oblastem, razpustitev parlamenta in razpis novih regionalnih volitev. Te naj bi potekale 21. decembra. »Odločil sem se, kakor hitro je mogoče, sklicati svobodne, čiste in pravno veljavne volitve za ponovno vzpostavitev demokracije. Nikoli si nismo želeli, da bi prišlo tako daleč,« je zatrdil španski premier.

Španska vlada je tudi odstavila katalonsko vlado in načelnika policije. Napovedal je, da bodo ministri v španski vladi prevzeli pooblastila katalonske administracije. Dodal je, da je razglasitev samostojne Katalonije nezakonita. Španska vlada se je tudi obrnila na špansko sodišče za razveljavitev resolucije o samostojnosti Katalonije, ki jo je danes sprejel katalonski parlament.

Preden je parlament Kataloniji začasno odvzel avtonomnost, je na twitterju pozval Špance k mirnosti. K mirnosti in dostojanstvu pa je pozval tudi Puigdemont, katalonski premier. »Prihajajo ure, ko bo treba ohraniti mir, državljansko odgovornost in dostojanstvo,« je dejal.

Podpore Kataloniji za zdaj ni

Ob zgodovinskem dogodku prihajajo odzivi z vseh strani. Med prvimi so se oglasili Američani, ki so izrazili podporo enotni Španiji. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je prek twitterja sporočil, da nobeden v EU ne bo priznal glasovanja v katalonskem parlamentu, in dodal, da je deklaracija o katalonski samostojnosti »v nasprotju z vladavino prava ter s špansko ustavo in statutom o avtonomiji Katalonije, ki sta del pravnega reda EU«. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je Madrid in Barcelono pozval k »rešitvi v okviru španske ustave«, je v New Yorku sporočil njegov tiskovni predstavnik Farhan Haq. Dodal je, da Guterres pozorno spremlja razmere v Kataloniji. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je medtem dejal, da je sprejem deklaracije o katalonski samostojnosti »zelo resno dejanje in zunaj meja zakona«, ki ga Italija ne priznava in ne bo priznala. Ob tem je pozval k dialogu, da bi »ljudem prihranili stopnjevanje napetosti, kar je daleč od enotne in močne evropske države, kot je Španija«.

Tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, sicer mandatar za sestavo nove avstrijske vlade, je razglasitev neodvisnosti označil za nezakonito. Obenem je poudaril, da je zdaj pomembno ohraniti mir in staviti na dialog. »Cilj mora biti rešitev v okviru španske ustave. Hkrati je jasno, da nasilje nikoli ne more biti rešitev,« je še dejal Kurz.

Škotska regionalna vlada, ki si sicer prizadeva za neodvisnost Škotske od Velike Britanije, je medtem sporočila, da spoštuje dejanja katalonskih oblasti. »Medtem ko ima Španija pravico do nasprotovanja neodvisnosti, morajo imeti prebivalci Katalonije možnost, da odločajo o lastni prihodnosti,« je povedala škotska ministrica za zunanje zadeve Fiona Hyslop. Opozorila je tudi, da so Katalonci neodvisnost razglasili, potem ko so bili pozivi k dialogu večkrat zavrnjeni.

Kaj pravi slovenska vlada? 

Oglasilo se je tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, ki svojega stališča ni spremenilo. Zapisalo je, da MZZ zagovarja univerzalno in neodtujljivo pravico vseh narodov do samoodločbe, pri čemer mora biti ta izražena in izvedena v skladu z demokratičnimi standardi, na zakonit način in skladno s španskim pravnim redom in z mednarodnim pravom.

Ob tem so v MZZ tudi poudarili »potrebo po iskanju rešitve katalonskega vprašanja z dialogom v ustavnem okviru po mirni poti, pri čemer morajo biti v tem procesu polno spoštovane temeljne človekove pravice in svoboščine«.