FOTO: Pet vasi še vedno brez pitne vode

RIBNICA – »Za ciganijo je denar in za športno dvorano, za to, kar potrebujemo v teh krajih – vodovod –, ga pa ni,« se huduje Sabina Prijatelj, ki živi v vasi Finkovo, ta leži v krajevni skupnosti Velike Poljane v občini Ribnica. Na njihovi urejeni domačiji ima vodnjak oziroma rezervoar s kapnico posebno mesto, kar je razumljivo, saj je to njihov vir najpomembnejše dobrine, ki jo človek nujno potrebuje – vode.

Desetletje prizadevanj

V rezervoar so speljane cevi z žlebov pomožnega gospodarskega poslopja, saj pri Prijateljevih vodnjak nima izvira, ampak lahko uporabljajo samo kapnico. A niso edini: tudi drugi prebivalci Finkovega, vas leži na 611 metrih nadmorske višine, niso priključeni na vodovodni sistem, ker ga tu sploh ni.

»Seveda je to užitna voda,« pravi Sabina Prijatelj, ko odpre vodnjak, ki je letos poln zaradi obilnih padavin. V resnici imajo pri Prijateljevih dva rezervoarja za 20.000 in 5000 kubičnih metrov vode, ki sta prek cevi s filtri speljana v hišo. V shrambi imajo hidropak, ki omogoča, da voda kroži po hišnem vodovodnem sistemu in da delujejo aparati, kot je pralni stroj. »Vsakih nekaj let moramo rezervoarja sprazniti, ju očistiti in premazati s posebno maso,« razloži 45-letna invalidska upokojenka, ki je razočarana nad dejstvom, da so po desetih letih prizadevanj za priključitev na vodovodni sistem še vedno brez njega.

»Vedno je izgovor, da je tu premalo ljudi,« pravi Sabina Prijatelj, ki opozori, da je v tem delu krajevne skupnosti kar pet vasi, ki niso priključene na javni vodovodni sistem: poleg Finkovega, kjer živijo štirje ljudje, so to še Bukovec z devetimi prebivalci, Škrajnek s petimi, Vrh s šestimi in Žukovo z devetimi prebivalci. Skupno, pravijo podatki statističnega urada, 33 prebivalcev. »Toda kdo bo gradil v krajih, kjer ni vodovoda?« se sprašuje Sabina Prijatelj in dodaja: »Seveda je to, da nimamo vodovoda, zavora za razvoj teh krajev! In če ga ne bo, bo tu tudi vedno manj ljudi!«

Trpijo ljudje in živali

Težava ni samo v tem, opozarja sogovornica. Če živiš v vaseh, kjer moraš sam poskrbeti za pitno vodo, ki je osnovno živilo ne samo za ljudi, ampak tudi za domače živali, si jo prisiljen takrat, ko je zmanjka, drago plačati. »Letos to ni bil problem, a po navadi nam poleti, ko je suša, vode zmanjka,« razloži Prijateljeva. Takrat jim cisterno oziroma dve cisterni vode pripeljejo gasilci, ki – razumljivo – to zaračunajo: sto evrov za dve cisterni oziroma za 20 kubičnih metrov. »Seveda razumem, da imajo gasilci stroške s prevozom, a to je za nas izjemno veliko,« pravi Sabina Prijatelj.

Res je tudi, prizna, da so stroški dovoza vode v zadnjih nekaj letih nižji za polovico, ker občina Ribnica sofinancira drugo polovico. Vendar pa so še vedno vratolomno visoki v primerjavi s ceno vode iz javnega vodovodnega omrežja v občini Ribnica, kjer je kubični meter vode z DDV, a brez drugih stroškov, kot je omrežnina, vsega 0,72 evra! Prijateljeva opozarja, da je ta strošek največji zalogaj za starejše: »Si predstavljate, da imate nizko pokojnino, pa morate plačati za dovoz vode? Nekdo, ki ni v tem, si to težko predstavlja!«

Za vodovod še niso na vrsti

Seveda si želi, da bi občina, ki je odgovorna za vodooskrbo svojih prebivalcev, čim prej zgradila vodovodni sistem tudi za omenjenih pet vasi. »Menda so načrti za zbiralnik na Velikih Poljanah, kjer je menda določena parcela za to,« pravi sogovornica.

Toda na občini Ribnica odgovarjajo, da še vsaj nekaj let v tem delu občine ne nameravajo graditi vodovoda. »Zdaj sodelujemo v 30 milijonov evrov vredni investiciji posodobitve regionalnega vodovoda Sodražica–Ribnica–Kočevje, ki je največja investicija ne samo v občini Ribnica, ampak v vsej regiji. Končali jo bomo leta 2019, potem bomo začeli urejati vodovode v vaseh, kjer je več prebivalcev,« pravi ribniški župan Jože Levstek. To konkretno pomeni, da bodo pred Finkovim, Bukovcem, Škrajnekom, Vrhom in Žukovim zgradili javni vodovod na Svetem Gregorju in v Žlebiču. »Občina ima s primerno porabo vedno manj denarja in vedno manj manevrskega prostora,« pravi Levstek. Dodaja še, da je v občini Ribnica še nekaj lokalnih vodovodov, kjer si ljudje želijo priključitve na javni vodovod. Po podatkih Hydrovoda Kočevje Ribnica je samo 86 odstotkov prebivalcev občine Ribnica priključenih na javni vodovod, drugi pa se s to pomembno dobrino oskrbujejo iz lokalnih virov. »Pred desetimi, petnajstimi leti so številni ogorčeno zavrnili ponudbo, da bi upravljanje njihovih vodovodov prevzel Hydrovod, češ da oni že ne bodo pili klorirane vode,« razloži Levstek.

Prijateljeva pa zagovarja trditev, da sta leta 2016 dolžnost in odgovornost vsake občine, da zagotovi vsakemu svojemu prebivalcu dostop do pitne vode: »Če bomo že morali čakati na to, da nam zgradijo vodovod, pa si zaslužimo, da vode, ki nam jo pripeljejo, ne plačujemo po tako visokih cenah!« A to, odgovarja župan, je tema pogajanj v občinskem svetu...