ZAGORJE OB SAVI – Dežuje že od sobote, ni neurij, a nebo se noče in noče zjasniti. Potoki in reke so prestopili bregove in poplavili bližnje travnike. Meteorologi in hidrologi prav dobro vedo, da vsaka naslednja kaplja dežja dodatno prepoji zemljo, ki postaja vse bolj blatna in zdrsljiva. Tako so se doma pri Kudrovih v Zagorju na Župančičevi ulici 9 mirno zbudili v torkovo jutro, ko je okoli sedme ure zjutraj zaropotalo. Nad hišo se je znova sprožil delno saniran plaz, ki jim je marca letos podrl škarpo in zasul dvorišče.
Na občinski upravi v Zagorju je inženir Andrej Drnovšek zmajeval z glavo, ko smo ga začeli spraševati o plazovih.
»Poglejte, pred vsakim jesenskim ali spomladanskim deževjem, pred vsako napovedjo neurja se malo stresemo. Leta 2010 smo doživeli hude poplave, nato leta 2012 spet poplave, februarja 2014 smo imeli najprej žled, jeseni pa spet poplave, ki so odnašale dele ceste.«
Po gozdovih zagorjanske občine je februarja 2014 res udaril žled kot morda nikjer drugod v Sloveniji. Drevesa so se po tekočem traku trla in prekopicevala na cesto.
Ko nas je Drnovšek peljal do Kudrove domačije, nam je s ceste pokazal na hrib nasproti: »Vidite, leta 2010 je tam doli tekel potok, ljudi smo morali izseliti. Potegnil je plaz Vine. Zdaj je smrtonosni hudournik saniran, zgrajena je pilotna stena s kamnitimi rebri. Sanacija je stala 200.000 evrov.«
A vedno novi škodi zaradi poplav in plazov, ki se sprožijo ob dežju, ni videti konca.
»Če prav pomislim, je bilo samo lansko relativno umirjeno, sicer pa vsako leto popravljamo ceste in poskušamo vzdrževati stanje,« pove vodja gospodarskega odseka Ivo Vrtačnik.
Najbolj plazovita občina
Vse skupaj se je začelo leta 1994, ko je ob neurju plaz odnesel kar celo hišo. Leta 2010 je plaz v neurju odnesel cesto proti Čemšeniku, ki so jo morali globoko zapilotirati in za temeljitev navoziti nekaj deset ton ogromnih skal, da so jo tako kolikor toliko varno zasidrali pred naslednjim plazom.
Na Čemšeniku pa gigantski plaz dobesedno tre in lomi župnijsko cerkev. A to ni navaden plaz, pač pa plaz, primerljiv s tistim v Logu pod Mangartom leta 2000, ki je odnesel sedem življenj.
Pet hektarjev zemljine na Čemšeniku vsako leto zleze za dva do tri centimetre. Ni veliko, a leze, vsako leto bolj.
»Na plazu stoji 20 hiš, stavba krajevne skupnosti, gostilna in trgovina in seveda 900 let stara cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je začela pokati.« Tako močno, da je nadškof prepovedal maševanje in opravljanje drugih slovesnosti v cerkvi, ker je postalo prenevarno – o tem smo že poročali.
»Stvar je resna in občina tega ne bo zmogla sama. Sanacija bi po prvih izračunih stala okoli osem milijonov evrov,« pove Drnovšek. A ve se, ko se bo enkrat začelo, stroškom ne bo konca.
Občina Zagorje spada med najbolj plazovite občine v Sloveniji. Na leto se utrga vsaj 50 plazov. Do zdaj so imeli 35 plazov v kategoriji naravnih nesreč. V tem gričevnatem in hribovitem terenu, prepredenem z globokimi dolinami, živi 17.000 prebivalcev, od tega jih je 10.500 v mestih, preostali so na podeželju.
Kot je povedal Vrtačnik, je nezaposlenost na ravni države, se pravi tam okoli 10 odstotkov, tako da nekako vozijo. Večina ljudi dela po različnih podjetjih, a imajo tudi 650 aktivnih kmetij, kjer se ukvarjajo z živinorejo, drobnico, tudi lesarstvom. Samo za osnovno sanacijo, se pravi, da počistijo zemljino s ceste, prekrijejo plaz s folijo in uredijo prevoz za občane, v občini vsako leto namenijo več kot dvesto tisočakov.
Sanacija plazu 20.000 evrov
Kot rečeno, se je ob sedmih zjutraj na Župančičevi 9, kjer živijo Miro in Slavica Kuder ter njun 37-letni sin Peter, spet sprožil plaz, ki jim ga zaradi zahtevnosti čez poletje ni uspelo sanirati.
Kot so pojasnili strokovnjaki, gre za plitek plaz, ki za zdaj ne bo odnesel hiše, a je nagib strmine tako hud, da pa jo zlahka zasuje. Tako se je zgodilo 1. marca ob 13.30, ko je ob nalivu zgrmelo na dvorišče za dva tovornjaka zemlje in pred seboj kot za šalo porušilo varovalno škarpo.
Peter nam je povedal, da oče in mati nista niti v sanjah pričakovala kaj takega. »Tu naj ne bi plazilo, zato smo bili zelo presenečeni in seveda v strahu.«
Kot je povedal oče Miro, je hišo v breg vkopal in sezidal njegov tast leta 1957. Verjetno na roke, smo vprašali.
»Na roke, na roke, kaj ste pa mislili.« A naslednji trenutek se je Miro že pošalil in dodal: »No, saj je bil pri knapih, vajen kopanja. Vse je sam na roke skopal.«
Kuderjevi so po osnovni sanaciji iskali podjetje, ki bi jim saniralo plaz in postavilo novo škarpo.
»Sanacija bo po ponudbah stala nekaj manj kot 20.000 evrov,« pove Peter. Hiša je res starejša, a zgledno obnovljena. Pa vendarle, celotni strošek sanacije pade na družino. Vprašajmo se, v kakšnem položaju se znajde družina, ki je v socialni stiski in nima denarja. Sanacija Kuderjevega plazu je celo precej otežena, saj ni dostopa do dvorišča. Marca so morali mali bager na dvorišče dvigniti in spustiti z dvigalom.
