BLED – Nekaj po deveti uri se je na Bled, na postajališče pred privezom pleten, v petek pripeljal bolgarski avtobus z nizozemsko vodnico, ki je spremljala skupino južnokorejskih turistov na popotovanju po Evropi. Pripeljali so se iz Nemčije, na Bledu so nameravali ostati toliko časa, da bi se s pletno popeljali na otok in nazaj, sledil naj bi še ogled Postojnske jame ter nadaljevanje poti na Hrvaško. Za njim je pripeljal avtobus japonskih turistov, prav tako so želeli na otok. Spremljala jih je vodnica
Ksenija Sefaj Nedeljko: »Korejci so se že vkrcavali, mi smo v avtobusu čakali na naše pletne. Vodil jo je izjemno izkušeni
Jaka Kajdiž, vem, da je s pletno preveslal ure in ure, saj sem domačinka. Korejski potniki na pletni niso upoštevali njegovih navodil. Med plovbo sta na njegovi levi strani dva vstala s klopi, pletna se je zato nagnila in padel je najprej eden, nato drugi v vodo. Preostali so skočili na njuno stran v želji pomagati, pa se je pletna nagnila, zajela je vodo in se tako prevrnila.« Sefaj Nedeljkova dodaja, da je bilo videti hudo, grozno. »
Martin Zupan, ki je eden od pletnarjev, je s svojega čolna brez pomisleka skočil v vodo in izpod prevrnjene Vrbe, tako se imenuje pletna, vlekel enega Korejca. Druge je poskušal reševati Kajdiž,« nam je povedal eden od pletnarjev. Ob tem, ko je Kajdiž izplul z Južnimi Korejci, je močno snežilo, a so nam fantje, ki upravljajo za Blejsko jezero tako značilne čolne, pojasnili, da sneženje ni težava: »Kadar je mirno, pa čeprav sneži, se ni treba bati. Najbolj nevarno je, kadar piha veter v sunkih.« Slišali smo, da imajo pletne rešilne jopiče, rešilno vrv, vsi pletnarji imajo tudi potrebne izpite za vodenje čolna, nimajo pa opravljenega tečaja za reševanje iz vode. Vendar se je videlo, da fantje obvladajo tudi to, saj so bili južnokorejski turisti, ki so bili nedaleč od brega, relativno hitro iz vode. Sprva so pomagali mimoidoči in nekaj japonskih turistov iz drugega avtobusa, izjemno hitro so prihiteli blejski gasilci, policija ter službe nujne medicinske pomoči.
Utonilo jih je sedemNesreč s pletnami na Bledu ni veliko, sploh pa ne s tragičnimi posledicami. Domačini so nam povedali, da se je edina tragedija s pletno pripetila daljnega leta 1953, ko so domačini ob veselici za praznik šli na eno izmed pleten pod hotelom Park. Pletnarja ni bilo poleg. Plovilo se je prevrnilo in utonilo jih je sedem.
»Podhlajene turiste smo pospremili kar v naše prostore,« je dejal
Gregor Sebanc iz Penziona Mlino: »Najbolj premraženim smo ponudili sobe, da so se lahko preoblekli in oprhali z vročo vodo, druge smo namestili v jedilnico, ki je postala neke vrste triažni prostor. Tiste, ki so bili najhitreje iz vode in niso dobili hujših ozeblin, pa smo dali v točilnico in vsem skupaj ponudili topla okrepčila.« V Penzion Mlino je prihitel tudi blejski župan
Janez Fajfar: »Priča smo bili nesrečnemu spletu okoliščin. Nemara bi lahko pletnar, ki je upravljal plovilo, od gostov bolj agresivno zahteval, naj ne vstajajo. K sreči se ni zgodilo nič hujšega.« Direktor Zdravstvenega doma Bled mag.
Leopold Zonik, dr. med., spec. spl. med., ki je usklajeval reševalno akcijo, je med drugim povedal, da so pet Južnih Korejcev odpeljali zaradi podhladitve v bolnišnico, od tega so bili trije huje podhlajeni: »V vodi, ki ima le nekaj stopinj nad lediščem, so bili nekaj več kot tri minute. Aktiviral sem tudi naš krajevni Rdeči križ, ki bo dobavil sveža oblačila, morda, če bo kdo od tujcev izrazil željo, bomo pridobili tudi pomoč psihologa.« Policija je ob koncu zaokrožila: »Dogodek se je zgodil pri izplutju pletne, pri nižji globini, ko je eden od turistov padel v vodo. To je na plovilu povzročilo zmedo in se je prevrnilo. V vodo, ki je na tem kraju visoka do približno 2,5 metra, je padlo še okoli deset drugih oseb s tega plovila. V vodi so bili krajši čas. Pomoč so jim ponudile osebe, ki so bile takrat blizu, posredovale pa so tudi interventne službe. Pletnar ni bil pod vplivom alkohola, z dogodkom pa so policisti seznanili pristojnega inšpektorja za plovbo po celinskih vodah.«
