FOTO: Slovenke so žrtve vohunskih aplikacij

LJUBLJANA – Marsikaterega človeka razjeda dvom, star kot človeštvo: ali me moj(a) vara? V digitalni dobi, ko skorajda vsi uporabljamo pametne telefone in smo računalniško omreženi, lahko partnerji svojo sumničavost potrdijo ali ovržejo tudi z aplikacijami za mobilne telefone ter seveda računalnike, ki spremljajo dejavnosti partnerja. Da je digitalno zalezovanje partnerjev tudi pri nas že zelo prisotno, potrdi ljubljanska detektivka Mateja Šober Ažman iz detektivske agencije Detekta: »To se konstantno dogaja in je v porastu.«

Ženske bolje skrivajo

Mateja sestavlja detektivski par z možem Alešem. Velikokrat mora slediti domnevnim prešuštnikom. »Večinoma so ženske tiste, ki bi rade dokaz, da jih partner vara. Ženske po moje drugače čutijo, bolj se mi odprejo, več si upajo povedati, kar je zelo pomembno,« pojasnjuje. Njen (poslovni) partner Aleš v smehu doda: »Ko enkrat ženska posumi in najde dva, tri indice, je že dejstvo: račun v avtu, pozabil je prestaviti sedež ali pobrisati šipe, kjer je gor noga …« Mateja pa še pristavi, da ženske bolje skrivajo, ko varajo: »Moški delajo precej napak, čeprav obstajajo posamezniki, ki so zelo izurjeni v prikrivanju.«

Mateja in Aleš opažata čedalje več tako imenovanih vohunskih aplikacij (angleško spy app) na pametnih mobilnih telefonih Slovencev in predvsem Slovenk. »Imava nekaj primerov na mesec, vsakega delaš kar nekaj časa. Zdaj po pravilu najprej preverimo telefone žensk, ki se na nas obrnejo zaradi suma varanja: bolj ali manj vsaka ima na njem vohunsko aplikacijo,« preseneti detektivka. 
Aplikacija ali program od lastnika telefona pobere vse podatke: seznam klicev, esemese, lokacije, slike, »celo opozori te na vsak klic na vnaprej označene številke,« našteva Aleš. Mateja pojasni, kako so odkrili poplavo vohunskih aplikacij: »Čudno je bilo, ker so v nekaj primerih moški izvedeli za to, da je partnerica kontaktirala detektivsko agencijo, še preden smo se srečali. To nama ni šlo skupaj,« pravi Mateja.

Nato so spremljali telefone svojih strank in nenadejane aktivnosti: »Stranke so se čudile, češ 'kako je to mogel vedeti, če pa sem to povedala samo eni prijateljici', in na koncu se je praviloma izkazalo, da so moški, ki so te aplikacije namestili svojim partnericam, sami varali žene in so jih prek aplikacije kontrolirali, da so imeli pred njimi mir.« 
Vohunske aplikacije se za prgišče evrov prodajajo tudi na uradnih spletnih trgovinah velikanov Google ali Apple, a veljajo za zelo amaterske; za resnejše uporabnike je na temnih straneh spleta na voljo več izbire in nadzora za več cene, saj nekateri računajo tudi po več deset evrov za mesečno uporabo takih programov. A tam vam zadevo uredijo kot poštni predal, le da vas v njem pričaka vsa komunikacija vašega partnerja. Veliki brat, ki naj bi nas po viziji Georgea Orwella nadziral, pač danes morda celo spi v postelji z vami, ali pa vam je za rojstni dan podaril nov pametni telefon, ki ima skrito vohunsko aplikacijo.

Psihično na tleh

Ker pa moški menimo, da smo bolj tehnični in spretni tipi, tovrstne korake radi naredimo sami in tudi pogorimo. Aleš podoživi telefonski klic znanca: »Pripovedoval je, da je hotel samo nekaj dati na ženin nov službeni telefon, pa se je ta sesul. Sprva mi ni hotel priznati, kateri program je inštaliral na telefon, nato se je vdal. Svetoval sem mu, naj gre na pooblaščeni servis in pove, kaj je naredil.« 
A bolj od ponesrečenih poskusov so kruti tisti, ki jim v namenu uspe. Mateja pojasnjuje, da moški, ki žensko nadzirajo in imajo informacije o njej, slednjih ne morejo držati v sebi. »Moški jo ima pod nadzorom, da postane vodljiva, da prevlada strah. V enem primeru je mož ženo pripeljal tako daleč, da ji vzame 700 evrov plače, nato ji od njenega denarja da 100 evrov, pa še tisto mora dokazati, kam je dala. Nima finančne možnosti za beg, psihično je totalno razsuta, ves čas ima nadzor.«

Razkritje vohunske aplikacije je samo eden od korakov: slišimo pripoved o ženski, ki ji je partner nadziral telefon in računalnik, prišel je do njenih bančnih gesel in ji z računa vzel nekaj 10.000 evrov: »Ona je vse ukinila, ko je bil partner v tujini. Ko je dojel, da je izgubil nadzor, je iz tujine najel dva varnostnika ter ju poslal nad ženo. V trenutku, ko je konec zveze, da nimajo več partnerice pod kontrolo, zna reakcija biti agresivna.«

Digitalno sledenje in nabiranje podatkov sta lahko breme za tistega, ki to počne: kot pojasnjuje predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete pri Generalni policijski upravi Drago Menegalija, je vse odvisno od okoliščin: »Pri takem primeru lahko gre za kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja, lahko bi šlo za kaznivo dejanje napada na informacijski sistem, ki sankcionira tudi neupravičeno prestrezanje podatkov in neupravičen vnos podatka (kot na primer namestitev aplikacije spy).« Menegalija še pove, da so obravnavali »nekaj takih primerov (do pet).« 
Večina umazanega perila torej ostane med partnerjema. Šober Ažmanova na koncu ugotavlja, da so ljudje raznoliki tudi pri varanju: »Niti dva primera nista ista – pa si mislil, da si že vse videl.«