FOTO: V slovenski Istri le še 3 živinorejske kmetije

KOPER – Že ob vstopu v dvorano Arena Bonifika so obiskovalci zastali ob dolgi mizi Gobarsko-mikološkega društva Slovenske Istre, ki so pripravili vrhunsko razstavo kar 161 vrst gob. Po besedah predsednika društva Zdravka Sirotiča jih je nabiralo 20 gobarjev.

Letos so rdečo nit prireditve spletli okoli drobnice, zato je kar 25 stojnic (od 144) predstavljalo volnene izdelke, sir, ovčje meso in turistične kmetije. Glavna zanimivost je bilo zagotovo 20. državno tekmovanje v strižnji ovac, zmagal je strižec Alojz Novak. A medtem ko gre Dnevom kmetijstva Slovenske Istre iz leta v leto bolje, je kmetovanja v naši Istri vse manj. 

Izvedeli smo, da je polovica razstavljalcev iz slovenske Istre, druga polovica pa od drugod po Sloveniji. Slovenska Istra kmetijsko nazaduje. Predsednica organizacijskega odbora Dnevov kmetijstva v slovenski Istri veterinarka mag. Barbara Strmole nam je povedala, da se je v zadnjih tridesetih letih število kmetij v Istri močno zmanjšalo. »V slovenski Istri imamo tako rekoč le še tri živinorejske kmetije, dve mlečni in eno mesno rejo. Pred 30 leti smo imeli 3000 glav goveda, danes imamo morda 100 semenitev na leto, torej morda nekaj sto glav,« je povedala Strmoletova, ki dela v veterinarski ambulanti.

»Včasih so kmetje redili istrsko govedo, a je na tem območju s traktorji skoraj izginilo iz hlevov, danes imamo trideset glav le še v parkih. Poleg tega je res, da nimamo ugodnih razmer za intenzivno živinorejo, ki potrebuje stalno vlago in večje površine za krmo, česar mi nimamo.« Podoben upad je pri preostalih rejah. »Imamo le še dve reji drobnice, kokoši skoraj nimamo več, izgubili smo mlekarno, izgubili smo klavnico in vso predelavo, Delamaris se je preselil v Pivko. Vse, kar smo imeli pred 30 leti, danes ne obstaja več!«

Perspektiva za kmetijstvo je zelo slaba, še pove: »Vse več je zaraščenih kmetijskih površin, srne in divje prašiče imamo v predmestju.« V porastu sta edino oljkarstvo in vinogradništvo, ki sta postali popularni. Strmoletova sicer vidi priložnost v reji drobnice.

Bo istrska pramenka preživela?

Obstoječi rejci drobnice so uspešni, mladi pa so včasih morda neučakani, a v kmetijstvu ne gre nič na hitro. In seveda, na kmetiji je delo 365 dni v letu. Ovčereja je bila v slovenski Istri od nekdaj doma. Slikovita črno-bela istrska pramenka je skromna ovca, prilagojena na podnebje, na suhe travnike, ki niso tako cvetoči in bogati kot na Dolenjskem. Kljub vsemu je imela v preteklosti nesporno funkcijo, saj se je zadovoljila tudi s suho travo, grmičevjem, hkrati pa je dajala glede na razmere obilo mleka in dobro volno. Seveda so se časi spremenili, istrska pramenka je komaj preživela. Po besedah poznavalca Borisa Grabrijana se jih v slovenski Istri pase le še kakšnih 1000. Nekaj jih ima biotehniška fakulteta, poleg nje pa še dva rejca, in to je vse.

Grabrijan poudarja, da obstaja resna nevarnost, da bo ta naša čudovita avtohtona ovca nekega dne preprosto izginila. »Istrska pramenka je mlečna ovca, in rejci, ki jo imajo, so zadovoljni. A kot veste, se kmetovanje opušča, rejcev pa je premalo.« Na tekmovanju v striženju ovac običajno strižejo živali iz lokalnega okolja. Letos bi torej morali striči istrsko pramenko, pa to ni bilo mogoče, saj jih ni bilo na voljo in so zato strigli druge pasme.

Vino, med, olje in tartufi

Pa vendar smo na sejmu srečali pridelovalce, ki vidijo perspektivo. Na stojnici čebelarstva Benčič iz Boninov sta nam postregla Jakob in njegovo dekle Stela ter povedala, da doma skrbijo za 80 panjev. Gospodar kmetije Dario Benčič je pojasnil, da so čebele letos zaradi vremena nabrale do 10 kilogramov medu na panj: »Kar je polovica običajne letine.« Toda Benčičevi se poleg čebelarstva, ki daje eno slabo delovno mesto, ukvarjajo še z oljkami in tartufi, kar je lepa kombinacija.

Na stojnici vinogradnice Nade Bržan iz Marezig smo poskusili svež refošk, ki ga pridelujeta z možem Vilijem. »Imamo 5000 trt, polovica je refoška, druga polovica sta malvazija in cipro.« Priznala je, da je mož že v pokoju, ona pa hodi v službo: »Zaslužek res ni velik, dela je veliko, a trta nam prinese eno delovno mesto. Saj veste, kakšne so plače, zato smo kar zadovoljni,« pove Nada. Oba primera sta lahko zgled za razvoj novodobnega, kombiniranega kmetovanja. Potem se slovenska Istra morda ne bo zarasla.