Franc ima 100 let in še vedno vsak dan plava, vrtnari in uporablja pametni telefon: »Imam dva raja ...« (FOTO)

Franc Cijan iz Kranja je letos dopolnil sto let, kljub častitljivemu jubileju pa ostaja izjemno dejaven. Dan začne z razgibavanjem in nekaj minutami na sobnem kolesu, nato pa se odpravi do morja, kjer običajno vsaj pol ure plava. Na Saladinki ga že dobro poznajo. Tam ima svojo družbo, med njimi tudi številne domačine, jutranje plavanje pa je postalo njegov poletni ritual. Kot je povedal za portal Istra Terra Magica, se v Poreč vrača že več kot pet desetletij. Njegova istrska zgodba se je začela leta 1972, ko je v Malem Maju našel zemljišče, na katerem je pozneje zrasel njegov drugi dom. Takrat je bilo območje še močno zaraščeno, danes pa Franc ob pogledu nanj pravi le: »To je raj.« Prav raj je beseda, s katero opisuje tudi svoj odnos do obeh krajev, med katerima je razpet. »Imam dva raja. Enega v Kranju in drugega v Poreču,« pravi.

Njegova navezanost na Poreč je še toliko bolj zanimiva, ker Franc nikakor ni človek, ki bi vse življenje ostal na enem mestu. Potovanja so bila njegova velika strast. Obiskal je vseh sedem celin in 54 držav, v posebnem spominu pa mu je ostala Brazilija. Po svetu je prepotoval ogromno kilometrov, toda Poreč zanj nikoli ni izgubil čara. V toplejših mesecih se tja vrača že 54 let. Zadnja tri leta poti iz Kranja do Istre ne opravlja več sam. V Poreč ga pripelje hči Tatjana, upokojena zdravnica, ki ima počitniško hišo v bližnjem Červarju. Ko prispe v Malo Majo, hitro vzpostavi svoj običajni ritem. Po plavanju ga čakajo opravila okoli hiše in na vrtu, skrbi tudi za vinsko trto, zvečer pa se odpravi na sprehod po naselju. »Treba je imeti delo,« preprosto pojasni.

Franc Cijan FOTO: Tanja Kocijančić/istra Terra Magica

Še vedno skrbi zase

Franc je presenetljivo samostojen tudi doma v Kranju. Že približno tri leta in pol živi sam, saj je njegova žena Jožica nastanjena v domu za starejše. Kadar potrebuje pomoč, mu ob strani stojita hčerki in vnuk, večino vsakodnevnih opravil pa še vedno postori sam. Pospravlja, pomiva posodo, pere perilo, uporablja računalnik in pametni telefon, spremlja novice na spletu ter bere elektronsko pošto. Njegova hči Tatjana njegov življenjski tempo povzame zelo preprosto: »Non-stop je v akciji.« Tudi sodobna tehnologija mu ni tuja. Za 90. rojstni dan je dobil uro za štetje korakov, v naslednjih desetih letih pa je po lastni evidenci zbral kar 17 milijonov korakov. Ob istem jubileju je dobil tudi mobilni telefon, s katerim se sprva ni najbolje znašel. Danes brez večjih težav uporablja tako pametni telefon kot tablico, predvsem za spremljanje novic.

Za Francem pa niso le potovanja, šport in brezskrbna poletja ob morju. Njegova življenjska zgodba sega skozi eno najtežjih obdobij evropske zgodovine. Rodil se je 20. januarja 1926 v Celju kot najmlajši od devetih otrok. Septembra 1941, ko je bil star komaj 15 let, so ga Nemci deportirali na Hrvaško. Do konca druge svetovne vojne je delal na veleposestvu Vrbik pri Osijeku. Po vojni je končal srednjo kmetijsko šolo v Križevcih, kjer je maturiral leta 1948, pozneje pa se je izobrazil še za agronoma. Od leta 1965 do upokojitve leta 1985 je v Kranju delal na področjih agroekonomike, razvoja in investicij. Toda služba je bila le en del njegovega življenja. Velika ljubezen so bile gore. Prehodil je pet slovenskih planinskih transverzal in osvojil približno 150 vrhov. Dolga leta je smučal na Krvavcu in pri tem vztrajal vse do 85. leta. V posamezni sezoni je na snegu preživel tudi okoli 60 dni, njegov osebni rekord pa je bil kar 85 smučarskih dni.

Franc Cijan FOTO: Tanja Kocijančić/istra Terra Magica

Ima le eno željo 

Čeprav o Poreču govori skoraj brez ene same pripombe, vendarle obstaja nekaj, kar bi rad izboljšal. Na njegovi priljubljeni plaži Saladinka je dostop v morje ponekod spolzek, zato bi si želel ureditev stopnic, ki bi predvsem starejšim kopalcem omogočile varnejši vstop v vodo in izstop iz nje. Na težavo je že opozoril. To je pravzaprav njegova edina večja želja za kraj, kamor se vrača že več kot pol življenja.

Ob človeku, ki pri stotih še vedno plava, telovadi, vrtnari in uporablja internet, je vprašanje skoraj neizogibno: v čem je skrivnost njegove vitalnosti? Franc nima čudežnega recepta. Njegova formula je precej bolj preprosta: biti pozitiven, ostati aktiven, imeti načrte in pri ničemer pretiravati. Enako svetuje tudi mlajšim. Delati, se gibati, ohranjati zanimanje za svet in gledati na življenje čim bolj pozitivno. V stoletju življenja je Franc Cijan videl ogromno. Preživel je vojno, zgradil kariero, prepotoval svet, osvojil številne vrhove in dočakal čas pametnih telefonov ter tablic. A ko pride poletje, se njegova zgodba vedno znova vrne na isto mesto.