Franci Kek in njegova žena sta najbrž edina v Sloveniji, ki sta si hišo zmanjšala (FOTO)

V zaščitenem urbanističnem jedru Doba od leta 1797 stoji hiša, ki je stoletja ohranila značilnosti slovenskega stavbarstva. V letu 2020 je potekala prenova po načelih spoštovanja dediščine in krožnega gospodarstva. Namenjena je za kratkoročni najem, v njej sta urejeni galerija s starimi predmeti iz hiše in muzejska razstava zgodovinskih predmetov Kobilarne Lipica, v salonu je ponudba lokalnih izdelkov.

Pisateljevo pohištvo

Prenovljena Hiša 1797 ima ohranjene gabarite, postavitev in velikost okenskih odprtin, obnovljeno strešno kritino, restavrirano in novo stavbno pohištvo, ohranjen pa je tudi sadovnjak. Notranjost je urejena kot kombinacija starega in novega. Prostori so opremljeni tudi s pohištvom, ki je že pred prenovo krasilo hišo, nekateri kosi so pripadali pisatelju Franu Deteli (1850–1926). Kopalnice in kuhinje so sodobno opremljene, prav tako so nove vse inštalacije, kar gostom omogoča prijetno bivanje. Za tako naložbo sta se odločila Franci Kek, ki ga najbolj poznamo po skritih kamerah in organizaciji festivala Rock Otočec, en mandat je bil tudi poslanec, in žena Mateja Panter, priznana arhitektka.

»Z ženo Matejo sva najprej iskala kakšnih 20 ali 30 kvadratnih metrov večje stanovanje v Ljubljani,« pravi Kek. »Ko sva po dveh letih ugotovila, da je vse predrago, sva začela iskati ustrezno nepremičnino v širši okolici. In leta 2019 sva namesto 20 kvadratnih metrov več kupila 1500 kvadratnih metrov zemljišča, dve stavbi, eno 26 metrov dolgo in 14 metrov široko ter 11,5 metra visoko (gospodarsko poslopje) ter 230 let staro stanovanjsko hišo iz leta 1797, dolgo 17 metrov. Večji objekt sva želela kupiti zato, da bova na stara leta oddajala, ko bo slaba pokojnina. Tako imamo zdaj, ko sta oba objekta obnovljena, v stari stanovanjski hiši iz leta 1797 štiri enote za turiste. V prenovljenem gospodarskem poslopju, ki smo ga preuredili po načrtih žene, ki je arhitektka, živimo s hčerko.«

Ohranili zunanjost

Vsi prostori so obnovljeni tako, da je čim več starih kakovostnih elementov ohranjenih. Le kuhinje in kopalnice so sodobno opremljene, tudi ležišča so visoke kakovosti. V treh enotah so kuhinje, četrta pa je namenjena zgolj prenočevanju.

Franci Kek poudarja, da je lokacija v Dobu pri Domžalah izjemna, saj je blizu avtoceste in letališča Brnik: »Lokacija je primerna za tujce, ki jim je izhodišče za nadaljnje izlete po vsej Sloveniji. Imeli smo na primer Poljake, ki so pri nas bivali 12 dni, na koncu pa so nam napisali, kaj vse so obiskali vsak dan posebej. Opažamo pa tudi, da nekateri kar ostanejo, ker se dobro počutijo. Za nekatere je najem samo počitek na dolgi poti.«

Zanima nas, kako je potekala obnova obeh objektov. »Stanovanjska hiša, kjer so zdaj prenočitvene zmogljivosti, je bila v bistvu zelo dobro ohranjena,« pove Mateja Panter.

»Všeč nama je bila, ker ni imela nobenih prizidkov, prav tako niso bili potrebni večji posegi, ki bi poslabšali stanje hiše. Okna so bila originalne velikosti, prav tako zasnova notranjosti. Na ogledu smo imeli dva statika, ki sta zagotovila, da je dobro grajena. Med prenovo se je vseeno izkazalo, da je plošča med prvim nadstropjem in mansardo slaba in da je les gnil, tako da smo morali vse odstraniti in zamenjati z novo betonsko ploščo, ki je hišo statično povezala. Razporeditev prostorov smo ohranili v čim večji meri, stene so bile tako debele, da smo tlorisno funkcionalno ureditev zasnovali na podlagi tega. Iz površine 200 kvadratnih metrov notranjosti smo dobili tri apartmaje in eno dvoposteljno sobo. Apartmaji so različni glede na prvotno zasnovo hiše. Smo se pa morali ukvarjati z vsemi podrobnostmi, od oken in polken, izolacije, ogrevanja in prezračevanja do preostalih zadev. Veliko je bilo razmislekov in posvetov s strokovnjaki, da smo skupaj našli ustrezne rešitve. Hiša ni spomeniško zaščitena, je pa zaščiteno urbanistično jedro naselja, kjer stoji. Kljub temu nismo spreminjali njene zunanjosti.«

Sonce na vrt

V letu dni so obnovili eno hišo in v enem letu drugo. Vse skupaj sta kupila le kot zemljišče, saj so prodajalci pričakovali, da bo kupec podrl stavbi in na novo pozidal, a na koncu so bili zelo zadovoljni, da se je našel lastnik, ki bo ohranil dediščino. Celotnega kompleksa ni želel nihče kupiti, saj se je zavedal, da bo moral najprej odstraniti dve veliki hiši. To bi bilo zelo drago, poleg tega bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje za odstranitev.

V kakšnem stanju je bilo gospodarsko poslopje? »Recimo, da je bilo v solidnem stanju, toda potrebni so bili večji posegi,« pravi Panterjeva. »Poslopje je bilo daljše, bili pa smo verjetno edini v Sloveniji, ki smo si objekt zmanjšali, in to za kar šest metrov. S to potezo smo z južne strani spustili sonce na vrt, ki je bil prej zaradi višine objekta v senci in prekrit z mahom. Na južni strani smo si tudi naredili okna in s tem osvetlili notranjost.«

Mateja Panter in Franci Kek želita gostom ponuditi še kaj več. »V stari kleti v hiši organiziramo druženja za vse, ki si želijo sprostitve z obilico humorja in pokušino vin z ustreznim kulinaričnim dodatkom. Ponudimo ogled hiše, popestrimo srečanje s humorjem ob ogledu mojih skritih kamer, ki jih prikazujem in komentiram v miličniški uniformi. Po potrebi naredimo kakšen krog s starodobnim mercedesom letnik 1978,« še sklene Franci Kek.

Zgrajena je bila leta 1797. FOTO: Miran Kambič

Ena od spalnic FOTO: Miran Kambič

Stari predmeti spominjajo na nekdanje čase. FOTO: Miran Kambič

Več kot okusno opremljena in urejena FOTO: Miran Kambič

Pogled iz domovanja zakoncev Panter-Kek proti hiši FOTO: Miran Kambič

Lična kuhinja z mizo in stoli FOTO: Miran Kambič