Frida na strehi fakultete za računalništvo

Na strehi ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) so odprli in zagnali podatkovni center Frida, novo superračunalniško infrastrukturo za raziskovalno-razvojna sodelovanja. Omogoča dvakrat večjo zmogljivost od superračunalnika Vega, ki je primarno namenjen znanstvenim simulacijam. Po navedbah fakultete pomeni pomemben tehnološki preskok pri učenju in uporabi modelov umetne inteligence. Frida je prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji, ki ima nameščene grafične procesne enote Nvidia Blackwell generacije B200 in B300, namenjene razvoju umetne inteligence.

Dekanja fakultete Mojca Ciglarič je ob odprtju poudarila, da Frida ne predstavlja zgolj nove računalniške opreme, ampak odpira nove možnosti raziskovanja in sodelovanja. »Podpora znanosti ni samo strošek; to je investicija v prihodnost, v znanje in v konkurenčnost celotne družbe.« Fakulteta se po njenih besedah s pridobitvijo postavlja v družbo svetovne akademske in tehnološke elite. »Visokozmogljiva računska infrastruktura, predvsem strežniki GPU (Graphics Processing Unit), so prvi pogoj za ukvarjanje s področjem UI. Strežnik Frida je s svojo usmerjenostjo v UI trenutno najmočnejši računski center v Sloveniji. Med drugim bo omogočil nadaljnji razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela GaMS, gospodarstvu in javnemu sektorju pa preizkus in prototipiranje najnovejših agentnih tehnologij,« je pojasnil Marko Robnik Šikonja, redni profesor računalništva in informatike na FRI.

Raziskovalka na fakulteti Rebeka Kropivšek Leskovar je pojasnila, da Slovenija potrebuje tak superračunalnik, saj se je razvoj umetne inteligence v zadnjih letih močno pospešil. »Superračunalnik Vega je star že pet let in je za znanstvene simulacije še vedno odličen, za razvoj umetne inteligence pa potrebujemo drugačne in hitrejše izračune, predvsem zmogljive grafične procesorje,« je pojasnila. »Če bi vsak človek na Zemlji neprekinjeno računal 200 let, bi moral vsak izračunati približno 170 milijonov operacij, da bi skupaj dosegli to, kar Frida zmore v eni sekundi,« je ponazorila, kako zmogljiva je Frida. Posebnost centra je, da je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, kar je ključno za sodobne strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami.

Fakulteta se s pridobitvijo postavlja v družbo svetovne akademske in tehnološke elite. FOTOGRAFIJI: Jože Suhadolnik

Sodelovanje z industrijo

Frido bodo lahko posredno ali neposredno uporabljala tudi podjetja, številna s fakulteto sodelujejo že več let. Med temi je koncern Kolektor, ki sodeluje pri več projektih, od evalvacijskega modela digitalne zrelosti prek samodejnega zaznavanja napak na izdelkih v proizvodnji do dela z velikimi jezikovnimi modeli. »Mi smo sicer industrijsko podjetje, vendar dobri temelji izhajajo iz znanosti. Na njih lahko gradiš, znanost lahko pomaga, če zaidemo v slepo ulico,« je poudaril Valter Leban, predsednik uprave, in dodal, da je sodelovanje med industrijo in akademskim svetom nujno. »Na FRI se vedno počutim free (svoboden), ker vem, da bom tu našel odgovore na svoj zakaj,« je poudaril. Umetna inteligenca je zelo pomembna tudi v medicini, kjer pa je potrebna velika previdnost, da se po nesreči ne zlorabijo podatki. »Naš osnovni cilj je kakovostno strukturiranje podatkov,« je povedal Tomaž Gornik, direktor in ustanovitelj podjetja Better. Le dobri podatki so ustrezni za pravilno odločanje. Poudaril je, da bi lahko z uporabo umetne inteligence v medicini zmanjšali obremenitev za zaposlene in izdelali kakovostne rešitve.