Ganljiv zapis gorskih reševalcev: »Kako materi reči 'vaš sin je naredil neumnost, ne bomo šli'?«

Objava Gorske reševalne službe (GSS) Prenj iz Konjica v Bosni in Hercegovini je na družbenih omrežjih sprožila ogromen val odzivov, saj je zbrala več kot 11 tisoč všečkov in na stotine komentarjev. Reševalci so se v njej dotaknili izjemno boleče tematike: komentarjev, ki se v javnosti pojavijo po vsaki gorski nesreči, še posebej če se ta konča s hudimi poškodbami ali celo tragično. Zapis z naslovom »Kaj so iskali zgoraj?« opozarja na krutost spletnih odzivov, med katerimi ljudje pogosto pišejo stavke, kot so »Kaj je sploh iskal gor?«, »Zdaj pa naj imajo« ali »Reševanje bi jim morali zaračunati«. Reševalci opozarjajo, da se marsikomu ti stavki zdijo nedolžni, vendar pozabljajo, da za vsako reševalno akcijo stoji od nekoga sin, brat, žena ali prijatelj, njihove družine pa takrat preživljajo najtežje ure svojega življenja.

Gorski reševalci poudarjajo, da v trenutku, ko prejmejo klic na pomoč, na drugi strani ne slišijo gore, temveč pristen človeški strah. Svojci v stiski prosijo z besedami: »Prosim, pomagajte nam …«, »Prosim, poiščite jih …« in »Samo povejte nam, da so živi …« V tistih kritičnih trenutkih nihče ne sprašuje po izkušenosti, napakah ali razlogih, zakaj je nekdo sploh odšel v gore. Edini cilj je, da se človek varno vrne domov. Zato reševalci odgovarjajo vsem tistim, ki menijo, da bi morali ponesrečence prepustiti lastni usodi z besedami, da tega preprosto ne morejo storiti. Sprašujejo se, kako naj materi rečejo »Vaš sin je naredil neumnost, ne bomo šli,« ali ženi pojasnijo, da naj se mož reši sam, ker je storil napako. Ko pride klic, je povsem nepomembno, kdo je kriv, šteje le človek, ki nekje poškodovan ali podhlajen čaka v megli.

Človečnost pred obsojanjem

Po zaključenih akcijah reševalci pogosto prejmejo sporočila zahvale, ki jih nikoli ne pozabijo. Družine in prijatelji se jim zahvaljujejo z besedami: »Hvala, ker ste rešili mojega brata,« ali pa »Hvala, da ste ga prinesli nazaj, da smo se lahko dostojno poslovili.« Prav ti čustveni odzivi so razlog, da reševalci brez oklevanja zapustijo svoje tople domove in družine ter odidejo v gore sredi noči, snega ali neviht. Reševanje namreč ni vprašanje obsojanja, ampak čiste človečnosti.

GSS Prenj ob tem poudarja, da bodo vedno javno opozarjali na slabo pripravo, neizkušenost, neodgovornost ter ignoriranje opreme in vremena. O odgovornosti in znanju se po njihovem mnenju lahko in mora govoriti, a nikoli takrat, ko nekdo še vedno leži nekje v gorah. Pred začetkom nove sezone zato pozivajo k spoštovanju dela reševalcev in bolečine družin ter opominjajo, da se napake v gorah prehitro končajo z izgubo življenja.