Ganljiva zgodba sove, ki ni odletela. Na veterini zapisali: »To ni naključje ...«

Včasih je dovolj en sam pogled, da je jasno, da nekaj ni v redu. Ujeda sedi, eno oko ima zaprto – in kar je najbolj zgovorno, ne odleti. Tako je, po spletnem zapisu Veterine Golob, najditelj v Ljutomeru naletel na lesno sovo (Strix aluco), težko 390 gramov. Ni ga zaskrbela le vidna poškodba, ampak predvsem to, da je ptica ostala na istem mestu kljub njegovi prisotnosti in se ni odzvala tako, kot bi se sicer divja sova. Najditelj jo je zato začel hraniti – ne iz želje, da bi se vtikal v naravo, ampak ker se mu je zazdelo, da žival ne zmore sama. Kot v zapisu poudarjajo na veterini, je bilo to, da sova ne odleti, jasen znak, da ne gre le za utrujenost.

Ob kliničnem pregledu so ugotovili raztrganje oziroma počeno zrklo levega očesa. Poškodba je, kot so zapisali, nepopravljiva in pomeni trajno enostransko slepoto ter moten stereoskopski (prostorski) vid. Čeprav je splošno stanje stabilno in je ptica dobro hranjena ter zmožna letenja, to pri pticah roparicah ne pomeni nujno dobrega izida v naravi. Njihov lov temelji na natančni prostorski zaznavi in že izguba enega očesa pomeni, da je samostojen lov resno ogrožen, so zapisali. Zato bo žival, kot so sporočili, ostala pri njih do pomladi. Čaka jo postopno, strokovno navajanje na življenje z enim očesom – proces, ki zahteva veliko opazovanja, prilagajanja in potrpežljivosti. V objavi posebej izpostavijo nekaj, kar si velja zapomniti: »To, da kljub prostemu izhodu ni zapustila hleva, ni bilo naključje. Živali pogosto same povedo, kdaj ne zmorejo več same.«

Lesna sova ni odletela, na veterini pravijo: »Živali same povedo, kdaj ne zmorejo več« FOTO: Veterina Golob Facebook

Ob koncu so se zahvalili najditelju, ker je pravočasno prepoznal, da nekaj ni v redu, in ravnal odgovorno. Hkrati pa so ljudi pozvali k podpori zavetišču za prostoživeče zaščitene živali – z donacijo ali SMS prispevkom (ključni besedi sta DIVJINA5 ali DIVJINA10 na 1919), saj takšni primeri pomenijo dolgotrajno oskrbo, rehabilitacijo in stroške, ki jih brez pomoči javnosti težko nosijo.