Gantar uradno ni več predsednik DZ

LJUBLJANA – Poslanci so se tudi uradno seznanili z odstopom predsednika Državnega zbora (DZ) Pavla Gantarja, funkcija mu je tako prenehala. Do izvolitve njegovega naslednika bo poslance vodil Vasja Klavora.

Zahvala in opravičilo

Gantar se je od funkcije poslovil z zahvalo poslanskim kolegom, podpredsednikom DZ in strokovnim službam DZ. Opravičil se jim je, če je s svojimi intervencijami kdaj koga prizadel ali užalil, saj to, kot je dejal, ni bil njegov namen. Pojasnil je še, da sebe ni nikoli enačil s funkcijo, ki jo je opravljal, zato mu tudi ni bilo težko odstopiti.

Zdelo se mu je prav, da odstopi

Sicer pa je svoj odstop napovedal 11. julija. Stranka Zares je konec junija zapustila koalicijo in prekinila koalicijsko pogodbo, zato je po njegovem verodostojno, da tudi sam odstopi. Z odstopom je nato počakal do konca avgusta, dokler preostali koalicijski stranki (SD in LDS) nista našli kandidata za njegovega naslednika.

Za njegovega naslednika je predlagan Ljubo Germič

Stranki za njegovega naslednika predlagata Ljuba Germiča, o njegovi kandidaturi pa se bodo poslanci odločali še danes. Za izvolitev potrebuje najmanj 46 glasov, do zdaj so mu podporo napovedale vse poslanske skupine z izjemo SDS in SLS.

Doktor socioloških znanosti

Pavel Gantar, rojen leta 1949, je sicer doktor socioloških znanosti. Bil je ustanovni član Odbora za zaščito človekovih pravic (Bavčarjev odbor) in član kolegija odbora.

Že dolgo član vlade

Od marca 1994 do junija 2000 je bil član vlade in minister za okolje in prostor, od januarja 2001 naprej pa minister za informacijsko družbo. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca na listi LDS, vendar je izstopil iz poslanske skupine in delo nadaljeval v novoustanovljeni poslanski skupini Zares.

Dvakrat prestal glasovanje o razrešitvi

Na volitvah 2008 je bil v DZ izvoljen za poslanca na listi stranke Zares, oktobra istega leta pa so ga poslanci z 69 glasovi za in 13 proti izvolili za predsednika DZ. V času svojega mandata je dvakrat, maja lani in junija letos, prestal glasovanje o svoji razrešitvi. Obakrat so jo zahtevali poslanci SDS in SNS, ker ni sklical izrednih sej, ki so jih zahtevali.