Gibalno ovirani težko pridejo do CSD, nemogoče je dobiti parkirni prostor

Sedemintridesetletna vzgojiteljica Tjaša Kenda, ravnateljica zasebnega vrtca in mama šestletne deklice, živi z napredujočo multiplo sklerozo, ki vse bolj omejuje njeno gibanje in delovno zmožnost. Trenutno dela polovični delovni čas in prejema invalidsko nadomestilo, pri čemer ima prilagojeno delovno mesto brez fizičnih obremenitev.

»Takšen način organiziranega dela je mogoč le zato, ker sem samozaposlena in si lahko sama določam svoj tempo. Opažam pa, da me že krajše aktivnosti močno utrudijo, moja mobilnost pa je omejena na zelo kratke razdalje, pa še to s pomočjo različnih pripomočkov, torej hojice, palic ali skuterja,« pojasnjuje sogovornica, ki je zaradi vse večje odvisnosti od pomoči drugih podala vlogo za osebno asistenco.

Brez parkirišča

Srečali smo jo pred zaporo za vstop na parkirišče poslovne zgradbe IMP; z avtom namreč ni mogla na parkirišče, hoja pa ji predstavlja velik napor. Na Dunajsko cesto 5 in 7 je CSD Ljubljana preselil tri svoje oddelke, in sicer na 5 dva oddelka, na 7 enega – za osebno asistenco in dolgotrajno oskrbo. Vendar lokacija nima parkirišča, na zvonjenje ob zapori ali na telefon ni bilo odziva, skrit in oddaljen je tudi glavni vhod, kar je velika težava za nepokretne, ki jim hoja predstavlja napor, poudarja. Velikokrat se zgodi, da ljudje sprašujejo, kako priti do CSD, zato to ni osamljen primer.

Kot pravi Kendova, je tistega dne obiskala enoto CSD za Bežigradom, saj je želela oddati vlogo za osebno asistenco, od koder so jo napotili na dolgotrajno oskrbo in ji posredovali telefonsko številko. Po več poskusih klicanja se je oglasil delavec CSD, ki je na njeno prošnjo prišel po dokumente osebno do zapore.

Na sodišču

»Ker je ugotovil, da je gospa želela oddati vlogo za osebno asistenco, ji je povedal, da mora vlogo oddati pri drugem našem oddelku – oddelku za invalidsko varstvo (KIV). Ob tem se je gospa razburila,« pojasnjuje direktor CSD Ljubljana Ivan Janko Cafuta, gospa Kendova pa dodaja, da se je razburila zato, ker je prejela napačne informacije glede lokacije. »Potem sem prišla na lokacijo brez dostopa, nakar je po telefonskem pogovoru prišla oseba z napačnega oddelka.« Ta kolega je, dodaja Cafuta, gospe ponudil, da bo sam stopil do koordinatorjev invalidskega varstva, kar je tudi storil. »Takrat se je, vsaj tako razumem, v reševanje vključil kolega z oddelka KIV, ki ga je v obravnavo vključil kolega z oddelka za dolgotrajno oskrbo. Če sem prav informiran, je kolega z oddelka KIV prišel do gospe, do njenega avtomobila, kjer ji je dal informacije in sprejel vlogo. Gospa je bila zaradi nedostopnosti do parkirišča zelo jezna, prišla pa je z avtom iz sprednje strani na glavni vhod, kjer so rampe,« pojasnjuje direktor.

Sogovornica opozarja, da so nedostopne institucije rak rana ne le gibalno oviranih, ki bi še vedno radi živeli samostojno – zato vozi avto, da ji ni treba vedno znova iskati pomoči tretje osebe – temveč tudi starejših. Za parkirišče ni poskrbljeno niti na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v središču mesta.

Cafuta priznava, da imajo težave s parkiriščem. »Pri uvozu do (nekdanje, op. ur.) Delove stolpnice s Parmove je označeno eno parkirišče za invalide, ki pa je običajno zasedeno. Ko smo lansko leto prišli v te prostore, smo se z lastnikom dogovarjali za najem parkirišč. Težava pa je, da so parkirišča last več lastnikov in še ni prišlo do razdelitve med njimi. Zaplet rešujejo na sodišču. Dogovorjeno je bilo, da lahko do tega sodnega razpleta vsi uporabljamo vsa parkirišča. Ko bo sodišče o zadevi odločilo, pa imamo besedo lastnika, da bodo razdelili parkirišča najemnikom. Koliko posameznih mest za parkiranje bo dobil vsak najemnik, pa bo odvisno od kvadrature najema,« pojasnjuje direktor.

Upravičeno slaba volja

»Na sprednji strani pa so rampe, za katere do nam zdaj ni uspelo pridobiti ključa. Spredaj sicer ni parkirišče, je le ploščad, vendar je tam možno parkirati za krajši čas. Kadar potrebujemo to parkirišče zaradi npr. dostave, lahko tudi za dostop invalidov, pritisnemo na enega od zvoncev pri rampi in rečemo, da gre za dostavo. Res je, da je včasih treba malo počakati, da se kdo oglasi in odpre rampo. V primeru gospe nismo vedeli, da pride, zato ji teh napotkov nismo mogli dati,« pojasni direktor Cafuta. Na Dunajski 7 je oddelek ZUPJS (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev). »V času najema prostorov za ta oddelek smo se dogovorili za najem dveh parkirnih mest, ki jih po potrebi lahko uporabljajo tudi invalidne osebe, ki imajo prednost pri uporabi. IMP ima tudi dve parkirni mesti prosti za obiskovalce, a sta skoraj vedno zasedeni z vozili drugih najemnikov in njihovih obiskovalcev. Se pa dogovarjamo za najem še enega parkirnega mesta zgolj za osebe z invalidnostjo,« še doda direktor, ki obžaluje, da je prišlo do zapleta in »upravičene slabe volje in stiske gospe in upam, da bomo lahko kmalu zagotovili ustrezne dostope za ljudi z gibalno oviranostjo,« pravi Cafuta.