
Galerija

MARIBOR – Afera oderuških obresti, ki se je pred dnevi razplamtela po vsej Sloveniji, počasi dobiva jasnejšo sliko. Po naših podatkih naj bi bil osrednja osebnost slovenske posojilniške hobotnice 38-letni nekdanji pravnik in odvetnik Janez Žlender. Policisti naj bi ga s kazensko ovadbo odpeljali pred preiskovalnega sodnika, ki naj bi zanj, tako naši neuradni viri, odredil pripor. S preiskovalnim sodnikom naj bi se srečal tudi 33-letni Mariborčan Smiljan Hostnik, vendar bi ga po zaslišanju izpustili na prostost. Z Žlendrom in Hostnikom sta bojda sodelovala tudi mariborska podjetnika Igor Bandić in Marjana Bajrić, ki pa sta jo odnesla »le« s kazensko ovadbo.
Podjetja, kjer so opravili hišne preiskave, so strankam ponujala kredite, zaračunavali pa so bajne, oderuške obresti. Vodja mariborskih kriminalistov Robert Munda je pojasnil, da so kreditne pogodbe vsebovale celo pogodbene kazni. Tako naj bi stranka plačala 400 evrov, če bi uslužbencu kreditodajalca grozila po telefonu. Trikrat višji znesek je bil predpisan, če bi grozil osebno. Delavci kreditodajalcev so bili na obiske tržne inšpekcije (ta je v podjetjih opravila 160 inšpekcijskih pregledov) dobro pripravljeni, saj so natančno vedeli, da morajo vse podatke o strankah imeti na USB-ključku, pa tudi mape s papirji so morali skrivati v osebnih aktovkah, saj teh inšpektorji niso smeli pregledovati.
Večina kreditojemalcev so bili ljudje, ki jih je stiska prisilila k podpisu pogodbe z oderuškimi obrestmi. Večinoma so bili to reveži, upokojenci, ki se iz meseca v mesec prebijajo skozi življenje. Za nameček so jim podjetja ob podpisu pogodb zaračunavala že med 200 in 400 evri za odobritev kredita. In kolikšne so oderuške obresti? Slovenska zakonodaja ne določa, katere obresti so oderuške. Merilo so povprečne pogodbene obresti bank in hranilnic in zakonite zamudne obresti. Torej je prepuščeno sodiščem, da presodijo, kaj je oderuštvo in kaj ne.