Golob: Interpelacija ministrice Vrečko je obsojena na neuspeh

Premier Robert Golob je danes zatrdil, da interpelacija ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki jo je vložil del opozicije, v ničemer ne vpliva na njegovo oceno ministričinega dela. Možnost za uspeh interpelacije je po njegovih besedah »popolnoma nična«. Po referendumu o dodatkih k pokojninam umetnikov pa je zdaj čas za »ohladitev glav«, je ocenil.

V koaliciji se bodo še pogovorili o interpelaciji ministrice Vrečko, predvsem, kako se ustrezno odzvati, je v izjavi ob robu 20. Foruma obrti in podjetništva v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) dejal predsednik vlade.

Očitajo ji tudi negospodarno rabo javnih sredstev

Interpelacijo so po nedeljskem referendumu, na katerem so volivci zavrnili zakon o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke, v ponedeljek vložili poslanci iz vrst NSi in Demokratov. Očitki so sicer širši, med drugim ji očitajo negospodarno rabo javnih sredstev ter sistematično uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve.

A kot kaže, ima ministrica podporo predsednika vlade in koalicije. »Ocenjujem, da je možnost uspeha te interpelacije popolnoma nična, tako kot so bile tudi do zdaj še vse interpelacije praktično vnaprej obsojene na neuspeh,« je poudaril Golob.

Po izidu referendumskega glasovanja in odzivih na rezultate pa je zdaj po njegovi ocenil čas, da se »glave nekoliko ohladijo«.

Izjave Hana ni želel komentirati

Ob tem se je znova zahvalil vsem volivcem, ki so »spregledali manipulacijo opozicije za referendum, ki je bil nepotreben in je pomenil zapravljanje denarja, hkrati pa ni bistveno spremenil ničesar«. Po njegovem mnenju to niso bili samo volivci Gibanja Svobode, »ampak velika večina podpornikov te koalicije«, četudi so bili v koalicijski SD edini, ki so pozivali k udeležbi, preostali dve vladni stranki pa k bojkotu. Glede izjave predsednika SD Matjaža Hana, da je rezultat referendumskega glasovanja trenutek streznitve za levo koalicijo, pa je dejal, da se do posameznih izjav ne bo opredeljeval.

V veljavi sicer zdaj ostaja zakon iz leta 1974, edina razlika, ki bi jo prinesel nov zakon, pa bi bili transparentni kriteriji za upravičenost do tovrstnega dodatka, je izpostavil Golob. »Podeljevala bi jih strokovna komisija, po starem zakonu, ki ostaja v veljavi, bo teh dodatkov praktično enako, samo podeljevala jih bo še naprej politika,« je dodal.