
Galerija

Edina sprejeta zaveza Slovenije je, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke, je po vrhu Nata v Haagu povedal premier Robert Golob. Voditelji članic Nata so se sicer v izjavi zavezali k zvišanju izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035.
Vrečko: V Levici ne podpiramo dviga izdatkov za orožje
V Levici nismo in nikoli ne bomo podprli zavez, da se izdatki za orožje dvignejo, je dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko, potem ko so voditelji članic Nata, med njimi premier Robert Golob, danes dvig podprli. Zatrdila je, da razprave o tej temi na vladi ni bilo in da gre za zavezo predsednika vlade.
»V Levici nismo in nikoli ne bomo po podprli nikakršnih zavez ali sklepov za to, da se izdatki za orožje dvignejo, kajti sami celo nasprotujemo članstvu v zvezi Nato,« je dejala vodja najmanjše stranke vladne koalicije. Dodala je, da eskalacije po svetu kažejo na to, da so bolj kot politike za oboroževanje potrebne politike za mir.
»Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (...) je zaveza, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene,« je po vrhu zagotovil Golob.
Slovenija bo za obrambne zmogljivosti potrebovala več kot dva odstotka BDP
Za izgradnjo novega paketa obrambnih zmogljivosti do leta 2035 bodo članice zveze Nato v povprečju potrebovale bližje trem odstotkom BDP kot dvema, Slovenija pa zagotovo, je danes za STA ocenil nekdanji veleposlanik pri Natu Erik Kopač. Slovenija namreč, kot je pojasnil, nima zgrajenih niti zmogljivosti iz preteklih ciljev zavezništva.
To določa nedavno spremenjena resolucija o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, je spomnil. Napovedal je, da bodo v izogib nesporazumom v prihodnjih tednih pripravili vrsto srečanj, na katerih bodo določili, za kaj točno bo Slovenija namenila ta sredstva.
Zaenkrat resolucija predvideva, da bosta dva odstotka BDP namenjena izpolnitvi v začetku junija potrjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti, en odstotek pa za projekte, kot so kibernetska varnost, satelitska tehnika, odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi in bolnišnične kapacitete. Te naložbe bodo v skladu z Natovo metodologijo iz leta 2018, je pojasnil Golob.
Voditelji držav članic so se sicer danes v sklepni izjavi zavezali, da bodo letne proračunske izdatke za varnost in obrambo do leta 2035 zvišali na pet odstotkov BDP. Od tega bodo za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev ciljev zmogljivosti namenili 3,5 odstotka letno.
Slovenija ima enega najboljših, če ne celo najboljši sistem civilne zaščite. Marsikaj od tega, kar mi danes že vlagamo v odpornost družbe in na kar smo lahko ponosni, ostale članice zavezništva ne.
Preostalih 1,5 odstotka bo namenjenih za zaščito ključne infrastrukture, zagotavljanje civilne pripravljenosti in odpornosti, spodbujanje inovacij ter krepitev obrambne industrije. Kot je že ob prihodu na zasedanje povedal premier, izjavi ni nasprotoval, saj vključuje dovolj varovalk, da je slovenska resolucija v skladu z njo.
Zaveza voditeljev zveze Nato, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je velika zmaga za ZDA, Evropo in zahodno civilizacijo, je po vrhu zavezništva v Haagu povedal ameriški predsednik Donald Trump. »Zaveza k zvišanju izdatkov se bo imenovala haaška obrambna zaveza. To je velikanska zmaga za ZDA, ker smo nosili nepravično breme, pa tudi zmaga za Evropo in zahodno civilizacijo,« je na novinarski konferenc dejal Trump.
Ko bodo zaveznice izdatke zvišale na pet odstotkov BDP, kot so se zavezale, bo to po njegovih besedah pomenilo dodatnih 1000 milijard dolarjev za skupno obrambo. Ob tem je bil kritičen do Španije, ki ne namerava izpolniti cilja, in njen odnos do Nata označil za nepravičnega. »Ne razumem, v čem je problem,« saj gre španskemu gospodarstvu zelo dobro, je dejal.