»Marsikoga v Evropi je resno strah, da bi se Slovenija pridružila Orbánovemu taboru, torej če bo naslednji predsednik vlade Janez Janša«

Predsednik vlade je spregovoril za Sobotno prilogo Dela.  Robert Golob je tako pojasnil s kakšnimi občutki stopa v finiš predvolilne tekme.

»Vsaka kampanja je zelo naporna, tudi ta ni izjema. Nekateri pravijo, da je najbolj umazana doslej. Prvič vstopam v kampanjo kot predsednik vlade, zato o tem težko sodim. Imam pa dober občutek. Dober iz dveh razlogov. Prvič, uspelo nam je zaključiti večino stvari, ki smo si jih zastavili za ta mandat. Iz tega izhaja notranja trdnost. Na drugi strani pa se pri ljudeh ponovno vzpostavlja zavedanje, o čem pravzaprav odločajo. Če se je še pred tremi meseci zdelo, da ima vsak pred sabo možnost neverjetno široke izbire, se zdaj, ko se bližamo koncu kampanje, vedno bolj kristalizira, da izbiramo med dvema Slovenijama. Ljudje bolj ali manj vedo, kdo bo s kom v koaliciji. Ve se, komu gre glas. Zato verjamem, da ima leva sredina realne možnosti, da mandat obdrži. Ne bo enostavno in razlika verjetno ne bo velika. Verjamem pa, da je to mogoče doseči.«

Dotaknil se je tudi nekaterih nepriljubljenih ukrepov, ki jih je vlada sprejela v drugi polovici mandata.

»Marsikaterega, da. Bom zelo neposreden. Pomemben del začetka mandata so nam vzele zunanje krize in naravna katastrofa – poplave. V drugi polovici mandata smo dali največji poudarek ljudem, predvsem tistim, ki so najbolj ranljivi in potrebujejo največ podpore. Hkrati pa smo v tem času postavili tudi temelje za naslednje korake. Načrt za leto 2026 je pripravljen. Dva poudarka sta. Na eni strani pospešena digitalizacija zdravstva in zaključevanje zdravstvene reforme – tudi s pravilniki in izvedbo. Spreminja se tudi vloga ZZZS.

Predsednik vlade Robert Golob, Ljubljana Foto Matej Družnik

Drugi poudarek je, da od ranljivih skupin, ki so zdaj po naši oceni bolje zaščitene, preidemo k vprašanjem, ki najbolj bremenijo delovno aktivne ljudi. To so ljudje, ki že leta nosijo največ odgovornosti – skrbijo za svoje starše, za svoje otroke in hkrati držijo pokonci še gospodarstvo. Ne gre le za gospodarski razvoj. Gre predvsem za to, kako jim olajšati vsakdanje življenje. Za dostopnejše domove in za davčne spremembe, ki bodo razbremenile najbolj produktiven del družbe.«

O strahu

»Marsikoga v Evropi je resno strah, da bi se Slovenija pridružila Orbánovemu taboru, torej če bo naslednji predsednik vlade Janez Janša. Orbánova politika razbijanja Evrope danes ni več skrita. Sestanki evropskega sveta so včasih precej mučni. Oglasi se in pove, kaj vse bo blokiral. Blokada je praktično edina stvar, ki jo zna ponuditi. V življenju z blokado ne dosežeš popolnoma ničesar. Ne ustvariš ničesar. Danes si več držav želi vzpostaviti enoten kapitalski trg, kapitalsko unijo. Slovenija se želi temu pridružiti. Kdor želi, naj bo, po zgledu evra, zraven. Kdor ne želi, mu ni treba. Ni nujno, da vseh 27 članic s konsenzom odloča o vsakem pomembnem gospodarskem vprašanju. To ni Evropa dveh hitrosti. Tudi evroobmočje ni Evropa dveh hitrosti. Gre preprosto za to, da lahko tisti, ki želijo sodelovati tesneje, naredijo korak naprej, drugi pa se pridružijo kasneje ali sploh ne. Lizbonska pogodba to že omogoča.«

Predsednik vlade Robert Golob, Ljubljana Foto Matej Družnik

Je vlada v vojni z zdravniki in gospodarstveniki?

»Seveda ne. To je ena od laži, ki jih širijo desni populisti. Laž o vojni z zdravniki prihaja predvsem iz vrst Fidesa. Fides je bil pri svojem delovanju v zadnjih letih v veliki meri neuspešen – tudi pri poskusih rušenja oziroma destabilizacije te vlade. Sam sem v zadnjih mesecih skoraj vsak teden obiskal vsaj eno zdravstveno ustanovo. Pogovarjal sem se tudi z nekaterimi zasebnimi izvajalci. Nihče mi ni rekel, da smo v vojni. Ravno nasprotno. Večina si želi še tesnejšega sodelovanja. Predvsem pa so se zahvalili za pozitivne spremembe, ki so bile v zdravstvenem sistemu v tem času izpeljane. Kar zadeva zdravnike: položaj v zdravstvenem sistemu je res težak. Nekateri razlogi so povsem objektivni. Po epidemiji covida se je priliv pacientov v sistem povečal, poleg tega pa imamo starajočo se družbo in v zdravstvu je danes več dela kot na primer pred šestimi leti. To so dejstva. Drugi problemi pa so dediščina preteklih politik. Dolga leta se ni vlagalo v opremo in prostore. Zaradi tega je bila storilnost sistema nižja. Prav zato so zasebni diagnostični centri rasli kot gobe po dežju – pogosto v neposredni bližini največjih javnih ustanov. Danes te zaostanke odpravljamo. In prav to nekatere zelo boli. Zelo jih boli, da so izgubili pomemben del dobička, ki so ga ustvarjali z enostavnimi diagnostičnimi storitvami, na primer z radiološkimi preiskavami.

Predsednik vlade Robert Golob, Ljubljana Foto Matej Družnik

Na naših obiskih v javnih zdravstvenih zavodih pa vidimo tudi drugo sliko. Pohvalijo se, da lahko z novo opremo zdravniki opravijo bistveno več pregledov in posegov. V nekaterih javnih zdravstvenih zavodih so imeli zelo dotrajane diagnostične naprave. Te zdaj nadomeščamo z novimi, sodobnejšimi. In takrat vidiš tudi zadovoljstvo zdravnikov, ker lahko končno brez teh ozkih grl opravljajo svoje poslanstvo.«