
Galerija

Predsednik vlade Robert Golob je v intervjuju za Delo napovedal skorajšnji konec zlorab sistema socialne pomoči, ki so v jugovzhodni Sloveniji v zadnjih desetih letih postale zelo razširjene, sploh znotraj romske populacije. Spomnimo, pred kratkim smo poročali, da družina brezposelnih staršev s 5 otroki po izračunu ministrstva za delo letno prejme astronomskih 33.595 evrov socialnih transferjev.
V pogovoru z novinarko Barbaro Hočevar je premier opozoril: »Želimo biti socialna država in vzdržujemo blaginjo za vse, sistem socialnih pomoči zdaj omogoča dovolj dobro preživetje tudi družinam z veliko otroki, brez delovno aktivnih staršev. Ko pa ta sistem postane nekaj, v kar se nikakor ne sme poseči, se začne marsikdo, ki živi od davkoplačevalskega denarja, ne da bi imel kakršnokoli odgovornost do sodržavljanov, počutiti nedotakljivega. Lahko izvaja prekrške ali kazniva dejanja, še vedno ga vsi mi plačujemo iz sistema socialnih transferjev. Žal se je pokazalo, da se v takem sistemu marsikomu zvrti v glavi, in to ne v pravo smer. Vsi želimo živeti v socialni državi, a kdor dokazano zlorablja sistem, mora za to in posledice odgovarjati. Ni več samoumevno, da bi morali biti vsi mi dolžni skrbeti zanj.«
Pri tem dodaja: »Nekateri pripadniki romske manjšine, neka manjšina – ne vsi – vsak dan lahko postreže v trgovini, na bencinski črpalki ... Ker gre za kaznivo dejanje, jih na koncu nihče ne preganja, ker je tožilstvo že pred časom ugotovilo, da so stroški postopka nesorazmerni z nastalo škodo. Zato smo predlagali njihovo prekvalifikacijo v prekršek, ki se kaznuje z globami, in ko te presežejo določen znesek, dobi davčna uprava pravico do izvršbe tudi na denarno socialno pomoč.«

Opozoril je na nosečnosti šolark v romskem okolju: »Marsikatera zgodba je prišla tudi do mene o dekletih, ki so uspešno opravile osnovno šolo, imele možnosti, da se izvijejo iz te spirale negativnosti, a so bile v romski skupnosti potem prisiljene opustiti šolanje, takoj zanositi in imeti otroka pri 15 ali 16 letih, nekatere celo še pred zaključkom osnovne šole. Nekateri to imenujejo romska folklora, jaz pa pravim, to ne spada v 21. stoletje. /.../ Če so mamice celo mlajše od 15 let, pa morajo centri izpeljati postopek presoje, ali je 12, 13 ali 14 let stara mamica dejansko zmožna poskrbeti za otroka ali pa je bolje, da se otrok preda, na primer, v rejniško družino, da bo imel vsaj on, mogoče celo tudi njegova mama z njim, boljše pogoje, da si ustvari normalno življenje.«