
Galerija

Predloga proračunov za leti 2026 in 2027 po besedah premierja Roberta Goloba ohranjata dosedanje prioritete vlade, to so socialna država, znanje, investicije in varnost. Dokumenta sledita cilju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, je dejal v predstavitvi v DZ.
Za leto 2026 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zmanjšujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, odhodki pa zvišujejo za 3,2 odstotkov na 17,7 milijarde evrov. Leta 2027 se bo poraba zvišala na 18,1 milijarde evrov, prihodki pa na 16 milijard evrov.
Golob je spomnil, da je Slovenija v mandatu te vlade resneje zakorakala na pot strukturnih sprememb. Te bodo imele dolgoročni učinek. »Vlada je posegla na področja, ki ne dajejo všečnih rezultatov v tem mandatu, mogoče pa dajejo vzdržno javnofinančno sliko za naslednji mandat, dva ali tri,« je dodal.
Ob tem ji je uspelo zmanjševati javni dolg v deležu bruto domačega proizvoda (BDP). Javni dolg je sicer nominalno nekoliko zrasel, a rast je bila počasnejša od gospodarske rasti, je pojasnil.
Med prioritetami predstavljenih proračunskih dokumentov je izpostavil štiri stebre, na katerih vlada »gradi od začetka mandata in bo gradila tudi v naslednjem«. To so socialna država, znanje, investicije in varnost.
Tuje bonitetne agencije ocenjujejo, da ima Slovenija vzdržno javnofinančno politiko, da ima delujoče gospodarstvo z rekordno nizko brezposelnostjo in da je Slovenija v mandatu te vlade resno zakorakala na pot strukturnih sprememb. Sprememb, ki ne izboljšujejo samo stanja javnih financ v tem mandatu, ampak predvsem bistveno izboljšujejo stanje javnih financ tudi v prihodnje. Ta vlada je posegla na področja, ki ne dajejo všečnih rezultatov v tem mandatu, vendar pa dajejo vzdržno javnofinančno sliko za naslednji mandat, dva ali tri.
Socialna država je samo tista država, ki krepi javno dobro, je opozoril. Država mora zagotoviti sredstva in sisteme, v katerih se bodo socialne storitve izvajale, je dejal in dodal, da je v predlog proračunov med drugim vštet zimski dodatek za upokojence.
»Znanje je edino naravno bogastvo, ki ga Slovenci imamo, da smo lahko konkurenčni v širokem in velikem svetu,« je nadaljeval. Zato so se že povečala vlaganja in se še bodo. Ob tem se mu zdi pomembno spodbujanje novih investicij v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo.
Kot četrto prioriteto je izpostavil odpornost, varnost in obrambo. A za povečanje varnosti se ne povečujejo le obrambni izdatki, je dejal. »Ravno obratno - verjamemo, da bomo varni kot družba takrat, ko bomo poleg obrambe vlagali tudi v varnost in predvsem v odpornost,« je zatrdil. Napovedal je še, da bodo sredstva za odpornost naraščala hitreje kot za kaj drugega.
Ključna naloga vlade v prihodnjih dveh letih bo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča zniževanje proračunskega primanjkljaja, ki je načrtovan nekoliko nad dvema milijardama evrov. »Vendar ne za ceno razvoja socialne kohezije in varnosti,« je zatrdilv DZ. Proračunski primanjkljaj v obeh prihodnjih letih načrtovan v višini 2,1 milijarde evrov. To je 2,9 oz. 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda. »Kot finančni minister bi si seveda želel, da bi bil primanjkljaj nižji,« je dejal. Zniževanje primanjkljaja je zato izpostavil kot ključno nalogo, vendar ne za ceno razvoja socialne kohezije in varnosti. »Želim si finančno stabilne države, ki je hkrati socialna, varna in usmerjena v prihodnost,« je dejal.