Golobov načrt razburil koalicijo, Čadonič Špelič: »Veliko govori, a malo pove«

Po zasedanju voditeljev članic Nata v Haagu, na katerem so se države zavezale k postopnemu zvišanju obrambnih izdatkov do pet odstotkov BDP, je slovenski premier Robert Golob napovedal sklic t. i. mini koalicijskega vrha. Kot je pojasnil ob prihodu na vrh EU v Bruslju, želi koalicijskim partnerjem natančno predstaviti potek pogajanj in razjasniti vse nadaljnje korake, povezane z uresničevanjem zavez.

Slovenija za zdaj ostaja pri 2–3 % BDP

Golob je ob tem poudaril, da je edina konkretna zaveza Slovenije še vedno ta iz nedavno sprejete resolucije o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040. Po njej naj bi obrambni izdatki letos dosegli dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri. Ob tem je premier dodal, da bodo pripravili akcijski načrt, v katerem bo jasno opredeljeno, kam bo šel denar v naslednjih petih letih.

Vida Čadonič Špelič je izpostavila pomanjkanje jasne strategije in besedno igro premiera, »ki veliko govori, a malo pove«. FOTO: Jože Suhadolnik/delo

Vlada je odstranila oznako »interno« z izhodiščnega gradiva, ki se je nanašalo na premierjevo udeležbo na vrhu Nata. Dokument razkriva, da je generalni sekretar zavezništva predlagal dvig obrambnih izdatkov na 3,5 % BDP do leta 2032, dodatnih 1,5 % pa bi države članice namenile za širšo varnostno in obrambno infrastrukturo.

Skupni cilj naj bi tako znašal pet odstotkov BDP, z revizijo zavez predvideno za leto 2029. Voditelji držav so se v sklepni izjavi dejansko zavezali k izpolnitvi teh ciljev do leta 2035.

Napetosti v koaliciji: SD in Levica opozarjata na netransparentnost

Golobovo napoved o višjih obrambnih izdatkih je v delu koalicije naletela na ostro neodobravanje. V Levici poudarjajo, da nikoli niso in ne bodo podprli petodstotne zaveze. Asta Vrečko je ob tem izrazila pričakovanje, da bo premier koaliciji in javnosti razjasnil dogajanja v Haagu. Po njenem mnenju je nujno, da se koalicija sestane in razčisti, kaj točno je bilo dogovorjeno.

Tudi v SD Golobovo potezo ocenjujejo kot sicer potrebno, a prepozno. Kritični so bili do postopka obravnave izhodišč za vrh, saj naj ministri manjših partneric ne bi bili seznanjeni z omembo petodstotne zaveze. Opozarjajo na nevarnost, da slovenske interese na mednarodni ravni preglasijo interesi večjih držav, in zahtevajo podrobnejši načrt zaščite slovenskih nacionalnih prioritet.

FOTO: Alain Jocard Afp

Opozicija: »Težave v raju« in beg javnosti

Z dogajanjem v koaliciji so se oglasili tudi v opoziciji. Janez Janša (SDS) je na omrežju X spomnil na primer nakupa stavbe na Litijski ulici, ki je šel večkrat čez vlado, zdaj pa naj bi odgovornost padla na uradnike. V NSi pa so kritični do načina, kako vlada komunicira z javnostjo. Vida Čadonič Špelič je izpostavila pomanjkanje jasne strategije in besedno igro premiera, »ki veliko govori, a malo pove«.

Golobova odločitev za koalicijski vrh je torej odziv na vse večja notranjepolitična trenja, ki jih je sprožilo hitro sprejemanje mednarodnih obrambnih zavez. Čeprav Slovenija uradno ostaja pri postopnem zviševanju izdatkov do treh odstotkov BDP, bo politična razprava v prihodnjih tednih očitno osredotočena na vprašanje, kako uskladiti nacionalne prioritete z zahtevami zavezništva.

V središču vsega pa ostaja temeljno vprašanje: ali lahko majhna država v burnih geopolitičnih časih hkrati ohrani varnost in socialno blaginjo.