Golobovi udarili z vsemi topovi: »To so poslanci, ki so bili proti rešitvam romske problematike«

Na uradnem profilu Gibanja Svoboda na družbenem omrežju Instagram so danes objavili grafiko z imeni poslancev opozicije, ki so po njihovih besedah glasovali proti rešitvam romske problematike.

Na objavljeni sliki so navedeni poslanci: Žan Mahnič (SDS), Vida Čadonič Špelič (NSi), Karmen Furman (SDS), Anja Žibert Bah (SDS), Anton Štrubelj (SDS) in Andrej Kosi (SDS).

Pod fotografijami je zapisano: »To so poslanci opozicije, ki so glasovali proti rešitvam romske problematike.«

V objavi so pri Gibanju Svoboda pojasnili:

»Na seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je potekala 11. februarja 2025, so poslanci razpravljali o noveli zakona, ki občinam z romsko populacijo nalaga obveznost, da morajo državi poročati o namenski porabi sredstev, ki jih dobijo za reševanje romske tematike.«

»Na grafiki lahko vidite, kateri poslanci opozicije so glasovali proti temu, da morajo občine namensko porabiti sredstva in o tem poročati državi.«

»Zakon je bil s podporo koalicijskih poslancev na srečo sprejet.« Dodali so še, da Vida Čadonič Špelič pri glasovanju ni sodelovala.

Državni zbor sprejel novelo zakona

Državni zbor je nato marca sprejel novelo Zakona o financiranju občin, katere namen je povečati delež sredstev za občine, zagotoviti namensko porabo sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji ter z novimi kazalniki določiti objektivnejšo oceno razvitosti posameznih občin.

Za 25 slovenskih občin z evidentiranimi romskimi naselji novela pomeni pomembno spremembo. Te občine so dodatna sredstva sicer prejemale že od leta 2021, vendar niso bile dolžne sredstev porabljati namensko in o tem poročati vladi.

Po novem bodo morale občine o namenski porabi sredstev poročati vsako leto do 31. marca.

Zakon hkrati določa kriterije za razdelitev sredstev, med drugim: število evidentiranih romskih naselij v občini, število prebivalcev v teh naseljih, število vseh prebivalcev v občini, površino občine in njeno stopnjo razvitosti.

Novela tako po pojasnilih ministrstva pomeni transparentnejšo in pravičnejšo porabo državnih sredstev, namenjenih izboljšanju življenjskih razmer romske skupnosti v Sloveniji.