Gospodarstveniki se jezijo: tujci s poceni delavci so nelojalna konkurenca

Slovenska podjetja morajo za isti projekt zaposlenim izplačevati višje plače, kot jih izplačujejo tuja podjetja, kar je popolnoma nerazumljivo, se jezijo slovenski gospodarstveniki, ki so predstavili, kaj za Slovenijo pomeni dajanje projektov tujim izvajalcem.

»Izredno smo zaskrbljeni, da država pri infrastrukturnih projektih domačim podjetjem ne omogoča enakih pogojev v konkurenčni tekmi s podjetji, ki prihajajo iz tretjih držav. Slednja imajo nizke socialne standarde, ki se nato uveljavljajo tudi v naši državi. To zmanjšuje konkurenčnost naših podjetij, gre za pritisk na njihove zaposlene in plače, s tem pa se niža interes mladih za vstop v gradbene poklice v Sloveniji,« poudarja Jože Renar, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov.

Slovenija spodbuja socialni damping

Ker prihaja konkurenca iz tretjih držav, v katerih so minimalne plače izjemno nizke, od 200 do 400 evrov, to pomeni za naša podjetja, v katerih na področju cest in železnic izplačujejo v povprečju 1680 evrov bruto plače, izjemno nelojalno konkurenco. »Zato je popolnoma neprimerno, da morajo domači ponudniki plačevati višje plače svojim zaposlenim na istih projektih, na katerih lahko konkurenčna podjetja iz tujine izplačujejo dosti nižje plače. To je socialni damping, ki ga Slovenija žal spodbuja.«

Če infrastrukturni projekt dobi domači izvajalec, ostane 70 odstotkov tega denarja v Sloveniji, 30 odstotkov se prelije skozi uvoz v tujino. Če projekt dobi tuji izvajalec, je povsem drugače; le 13 odstotkov tega denarja ostane v naši državi in 87 odstotkov se prelije v tujino, pa je ponazoril Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG. Iz denarja, ki ostane v Slovenije, se med drugim financirajo naše zdravstvo, šolstvo in pokojnine, torej je v te sektorje vloženega občutno več denarja, če projekt gradi domače podjetje.

»Nujno potrebno zvišanje plač«

»Slovenski gradbinci se ne bojimo konkurence iz tujih držav, če smo postavljeni na isti imenovalec. Nasprotujemo pa, da na trgu nastopajo družbe iz tretjih držav, ki ne upoštevajo okoljskih, delovnih in socialnih standardov,« pa je povedal Edo Škufca, član uprave družbe CGP. Dotaknil se je tudi evropskih smernic o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU: »Evropska komisija je pripravila smernice za javna naročila in ne razumemo, zakaj slovenski javni naročniki tega ne upoštevajo. Namen teh evropskih smernic je, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu.«

Boris Sapač, član uprave družbe Pomgrad, pa je poudaril, da je v slovenskem gradbeništvu tudi nujno zvišanje plač, saj brez njih ne bomo imeli kakovostnega kadra. »Zdi se mi pomembno, da nam, gradbenim podjetjem, država stopi nasproti pri reševanju kadrovske problematike. Ta traja že kar nekaj let. Slovensko gradbeništvo potrebuje nov, kakovosten kader in od tega ima korist tudi država. Da bi rešili kadrovske probleme in povečali vpise na gradbene fakultete in srednje šole, moramo stopiti skupaj na vlak borbe proti socialnemu dampingu.«