
Galerija

Gostinska panoga v Ljubljani doživlja resen upad. Restavracije in bistroji se množično zapirajo, gostinci pa opozarjajo, da bo stanje še slabše. Cene za goste postajajo previsoke, hkrati pa prihodki za lastnike ostajajo prenizki. Visoki stroški surovin, pomanjkanje delovne sile in pričakovanja hitrega zaslužka ustvarjajo velik razkorak med dojemanjem gostov in realnostjo gostincev. Medtem ko je drugod po Sloveniji položaj nekoliko mirnejši, Gorenjska zaradi visokih cen postaja vse manj dostopna, poroča portal Nedeljski pri Dnevnik.si.
Avtor Miha First v članku opozarja, da se je padec gostinske industrije, kakršno smo poznali nekoč, nadaljeval tudi v letu 2025 in da panoga verjetno še ni dosegla dna. Kot rešitev izpostavlja družinske gostilne, ne pa turizma s petimi zvezdicami in lastnikov, ki lokale vodijo na daljavo ter zaposlujejo drago delovno silo. Ob koncu leta so v Ljubljani zaprli japonsko restavracijo Moysushi in mehiško Taquerio Unomás. Zdi se, da se zaključuje tudi obdobje bistrojev, saj sta po le nekaj mesecih propadla dva od treh novih projektov – Papillon in Le Bistro. Preživel je le Klas, ki je po zasnovi bližje klasični restavraciji. Večino dejavnosti je ustavila tudi ekipa Lars&Sven, ki je javnosti in vladi poslala odprto pismo ter opozorila na slabe delovne pogoje in napačne investicijske odločitve.
Kljub zapiranjem v Ljubljani nastajajo tudi novi gostinski projekti, mestno središče pa ostaja polno povprečnih gostiln. Portal Nedeljski ob tem poudarja, da v skoraj nobenem ljubljanskem lokalu lastniki sami ne kuhajo ali strežejo, temveč delo opravlja najeta delovna sila, ki prihaja z vsega sveta in predstavlja velik strošek. Avtor obžaluje tudi zaprtje gostilne Sonja v Izoli, ki jo je nadomestila Hiša Dual z bolj splošno in manj lokalno usmerjeno ponudbo. V Goriških brdih v Dobrovem so odprli novo vinoteko, vinoteka Konvin na mejnem prehodu Vipolže pa je dobila streho, obiskovalci pa upajo, da ne bo odprta le občasno.
Gorenjska s svojo turistično ponudbo postaja ena cenovno najmanj dostopnih regij v državi. Kriptomilijonarji tam odpirajo restavracije in hotele z izjemno visokimi cenami. Primer je restavracija v Vili Muhr, kjer kljub pomanjkanju vidnih ocen že ponujajo štirihodni degustacijski meni za 100 evrov. Kljub temu ostajajo tudi svetlejši primeri, kot je gostilna Ivan v Kranju, kjer pet hodov zaračunajo 39 evrov.
Čeprav je država veliko vlagala v promocijo slovenske gastronomije, je restavracija Strelec izgubila edino Michelinovo zvezdico v Ljubljani, še poroča Nedeljski.