Gozdne učne poti so naša posebnost

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) danes skrbi za 93 poti. Neuradno jih je celo še več, in sicer že več kot 140. Koordinator evropskih pešpoti v Sloveniji je Jože Prah. »Vseh tematskih poti je danes že več kot 700 in merijo okoli 5600 kilometrov. Tematske poti so tudi gozdne učne poti in imajo kot take informacijsko, izobraževalno, rekreacijsko in sprostitveno funkcijo ter tako izdatno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine, pa tudi k obogatitvi turistične ponudbe. So tiste, ki usmerjajo obiskovalce v okolju. Gozdne učne in tematske poti so pri nas tudi najpogostejši način interpretacije narave.«

Jože Prah je koordinator evropskih pešpoti v Sloveniji. FOTO: Osebni Arhiv

V Sloveniji imamo kar 80 odstotkov gozdnega prostora, od tega je 60 odstotkov gozda. »Drevored ni gozd, je pa gozdni prostor,« nas je podučil Prah ter dodal, da sta dve tretjini vseh tematskih poti v gozdnem prostoru.

Gozdne učne poti pa so še kako pomemben člen tudi za razvoj turizma v gozdnem prostoru. Zato jih je že pred časom prepoznala tudi Turistična zveza Slovenije: vse od leta 2011 jih skupaj z Zavodom za gozdove zato delata vse bolj prepoznavne.

Lani je bilo pri nas ne nazadnje tudi leto tematskih poti. »Slovenija je resnično edinstvena država,« je dodal Prah. »Imamo 10.000 kilometrov planinskih poti, 5600 kilometrov tematskih, če pa bi k temu prišteli še vse romarske, potem smo že pri 18.000 kilometrih. To pa pomeni, da imamo na kvadratni kilometer celo največ označenih poti v Evropi!«

Tu pa nastane težava, saj bo morala, kot pravi Prah, tudi država prepoznati to edinstvenost in prispevati k zakonskemu okviru k tej evropski in svetovni posebnosti. »Preprosto moramo vedeti, koliko poti imamo, opraviti certificiranje teh, predvsem pa prepoznati, da je postala gozdna učna in tematska pot medtem že termin, ki pa ga naša zakonodaja še kar ne pozna, še več, saj tematske poti v naši državi uradno sploh ne obstajajo.«

Gozdne učne poti so odlična priložnost za oddih. FOTO: Jože Suhadolnik

Ministrstvo za gospodarstvo je ta silni potencial že prepoznalo, ljudje v gozdarstvu in turizmu pa si želijo, da bi njihov pomen čim prej prepoznalo tudi ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. »Tudi zato ker tematske poti z usmerjanjem obiskovalcev pomembno varujejo kulturno in naravno dediščino naše dežele, predvsem pa pomembno prispevajo tudi k razvoju lokalnega okolja,« je še enkrat dodal Prah, čigar ekipa je od leta 2011 pa vse do danes videla in pregledala že več kot 500 tematskih poti.

Nazadnje je pomagala, da so na ZGS predstavili 14 naj gozdnih poti leta 2025. Gre za naravoslovni učni poti Ob Rakah v Idriji in Pusti grad v Radovljici ter gozdne učne poti, kot so Visoko na Visokem pri Poljanah, Draga pri Igu, Mašunska gozdna učna pot v Ilirski Bistrici, Rožni studenec na Kočevskem, Ajdovček v občini Žužemberk, Lopan v Mislinji, Blaguš v Svetem Juriju ob Ščavnici in Uršankovo v Rušah ter učna pot Savus v Radečah, Pot velikank v Celju, Naravoslovna pot Tičjak v Gornjem Gradu ter Resslov gaj nad Ankaranom.

Na izbranih gozdnih učnih poteh, ki so po zagotovilih zavoda lahko dostopne in primerne za prav vse generacije, bo na dan Zemlje, 22. aprila, potekal dan odprtih vrat. Ob 9. uri bodo obiskovalce pričakali gozdarji zavoda za gozdove ter jih popeljali vsak po svoji gozdni učni poti. Osrednja prireditev bo na gozdni učni poti Savus.