Gregor na domačem Homu premagal Everest

Gregor Štrakl iz Sv. Lovrenca v Občini Prebold si je za 53. rojstni dan privoščil prav poseben podvig: namesto svečk na torti si je prižgal naglavno svetilko, namesto darila pa si podaril izziv, ki ga je poimenoval GRE-GOR, in osvojil višino Mount Everesta (8848 metrov) pa še nekaj zraven, ter dobrih 74 kilometrov poti. Ta podvig, Everesting, je bil le eden od mnogih Gregorjevih, saj je velik ljubitelj trail tekov, ki so postali njegov življenjski slog. Pretekel je že veliko polmaratonov, maratonov in ultra maratonov, tokratni izziv pa je bil nekaj posebnega, saj so ob njem vzpone premagovali tudi njegovi prijatelji, kolikor je pač kdo zmogel oziroma hotel.

Obožuje ultra traile.

Trma in disciplina

»Rodil sem se leta 1972 in tako kot vsak sem šel skozi različna obdobja. Bili so vzponi in padci. Življenje nikoli ne prizanaša. Danes sem predvsem oče dvema izjemnima najstnikoma, Urhu in Uli. Med delovniki sem zaposlen v komerciali proizvodnega podjetja v Celju. Nisem bil rojen športnik. Teka nikoli nisem maral, pravzaprav sem ga iskreno sovražil. A po letih sedenja v pisarni sem si moral priznati, da potrebujem spremembo,« je svojo pripoved začel Gregor in nadaljeval: »Pred približno 17 leti sem začel z ničle, z izzivom Zmorem preteči 5 kilometrov. Takrat jih nisem. A trma, disciplina in podpora ljudi okoli mene so naredili svoje. Iz polmaratonov sem prešel na maratone, na ultramaratone, najljubši mi je bil Celje–Logarska. Ker živim ob vznožju hribov, me je hitro potegnilo na planinske poti. Trail tek mi je postal življenjski slog, način, kako umirim glavo in nahranim dušo. Tek je zame postal več kot gibanje, postal je ogledalo moje discipline in vztrajnosti,« poudari sogovornik, ki ima najraje dolge razdalje. Kot pravi, uživa na trasah, ki so dolge 100 kilometrov in več. V zadnjih letih se je uvrstil med približno 20.000 ljudi na svetu, ki zmorejo preteči 100 milj v kosu.

Eden redkih, ki pretečejo 100 milj v kosu.

»A številke niso tisto, kar me osrečuje. Tečem zaradi občutka svobode, notranjega miru in preizkušanja lastnih zmogljivosti. Vsak pretečeni kilometer me uči potrpežljivosti in spoštovanja lastnih meja. Nisem hiter, sem pa vztrajen,« še doda. »Podaril sem si izziv, ki sem ga poimenoval GRE-GOR. Začel sem na parkirišču, na sedlu med Kamnikom in Homom. Izbral sem najkrajšo pot do vrha, najbolj strmo. Od starta do vrha je približno 850 dolžinskih metrov in 206 metrov višinske razlike. In nato vračanje po isti poti nazaj do parkirišča. Potreboval sem 43 ponovitev, da sem dosegel 8848 metrov, nato pa naredil še 44. vzpon, častni krog za vse, ki so me spremljali. Skupaj je to naneslo več kot 9000 višinskih metrov in dobrih 74 kilometrov poti.«

Zgodba o prijateljstvu

Toda Everesting ni bil samo njegov, poudarja: »Bil je zgodba o prijateljstvu, miru, tišini hriba in tem, da je včasih treba iti večkrat po isti poti, da najdeš sebe. Na vzponih se mi je pridružilo 24 prijateljev, nekateri so presegli svoje meje, na kar sem izjemno ponosen. Vsi so dobili občutek, da je lepo kdaj pa kdaj iti iz cone udobja. Skupaj smo opravili 144 vzponov na Hom, kar je 29.664 višinskih metrov, kot bi se skupaj povzpeli trikrat na Everest ali več kot desetkrat na Triglav. Vsak, ki je naredil en vzpon ali bil le v mislih z mano, je pustil svojo sled. Tudi tisti, ki so se skoraj do vrha pripeljali in mi bili tam za podporo. Hvala vsem, ki ste hodili z mano, navijali, me spremljali in verjeli vame,« zaokroži svojo rojstnodnevno godbo Gregor Štrakl in doda: »Everesting mi je dal nekaj, česar ne moreš kupiti: jasnost. Opomnil me je, da staranje ni izgubljanje mladosti, ampak pridobivanje modrosti, izkušenj in miru. Da so izgovori samo šum, vzponi pa trenutki, ki te očistijo. In da je življenje v svoji biti preprosto, le pogumno in večkrat moraš po isti poti, da res začutiš, kdo si.«

Na cilju je vpisal še predzadnji čas svojega izziva, ko je že dosegel višino Everesta.

Gregorju je uspelo ta izziv opraviti v 21 urah in 53 minutah, v 43. vzponu je v mislih stal na vrhu sveta, na 8848 m, sledil je še 44. vzpon in presegel Everest. S podvigom se je vpisal med manj kot 40 Slovencev, ki so opravili Everesting s tekom. Na vprašanje, zakaj Everesing in Hom, pa pravi: »Everesting ni samo športna preizkušnja. Je disciplina, potrpežljivost in sposobnost biti sam s seboj. Ni bližnjic: en hrib, ena pot, gor in dol, vedno po isti poti, dokler ne zbereš 8848 metrov. Everesting ni le vzpon, je meditacija v gibanju, kjer se soočiš s sabo in svojim umom. Hom (605 metrov) sem izbral zato, ker je moj domači hrib. Golava, Mrzlica in Hom so že leta moje naravno okolje za gibanje. Na Hom hodim skoraj vsak dan, če sem le v dolini. Je zadnji hrib priljubljene Preboldske planinske poti, ima posebno energijo in je prostor, kjer kljub gneči za konce tedna še vedno najdem svoj mir. Vsak pogled z vrha me spomni, da so pristne vrednote okoli nas, če jih le znamo opaziti. Želel sem, da bo del moje rojstnodnevne zgodbe in da bo zaradi bližine ob meni lahko čim več domačih.« 

Trail tek je zanj postal življenjski slog.