LJUBLJANA – Pogajalci Fidesa, slovenskega sindikata zdravnikov in zobozdravnikov, so se včeraj, v senci napovedi splošne zdravniško-zobozdravniške stavke, ki so jo izrekli 6. oktobra, še petič sešli z vladno pogajalsko skupino. Zelo se je mudilo, saj je bil včerajšnji dan zadnja priložnost, da se pravočasno bodisi opravijo zadnje priprave na stavko in stavko začne bodisi še za nekaj časa (za en mesec) zamrzne oziroma preloži začetek stavke. Pozno popoldne so sporočili, da zdravniki danes začenjajo stavko. Začeli jo bodo tako, da bodo delali 40 ur na teden, je poročal STA. Če jim z mehkejšo obliko stavke ne bo uspelo, nameravajo v dveh tednih preiti na način dela zdravnikov v času stavke, kot ga opredeljuje zakon. To pomeni, da bodo obravnavali le nujne bolnike, nosečnice, otroke in starostnike ter izvajali operacije bolnikov z rakom. Ne bodo pa opravljali nenujnih pregledov ali posegov. Na vprašanje, ali pričakuje kakšne negativne odzive od bolnikov, celo incidente, je predsednik Fidesa Konrad Kuštrin dejal, da se zaveda, da so »že zdaj odnosi med zdravniki in bolniki porušeni do te mere, da se dogajajo stalni verbalni fizični napadi, da o tem, da sta bila v zadnjih desetih letih umorjena zdravnika, niti ne govorim«. A poudarja, da za to niso krivi zdravniki, ampak politiki, ki bolnikom obljubljajo več, kot pa jim uspe zagotoviti. »Državljani bodo morali poiskati drugega krivca za to, da zdravstveni sistem ni takšen, kot bi moral biti. Zahteve po standardih in normativih so izključno v korist dobre in kakovostne oskrbe bolnikov,« je poudaril.
Vladi je uspelo glavni stavkovni odbor Fidesa le prisiliti, da se je odločal oziroma odločil že
v vmesnem času, še pred koncem pogajanja.
Učinkovito odlašanje
Naj se sliši še tako neverjetno, včeraj dopoldne so bile kljub prejšnjim (že štirim) pogajalskim srečanjem še vedno odprte vse ključne dileme glede stavkovnega sporazuma oziroma tudi glede memoranduma, ki ga je Fides predlagal kot še zadnji zanj sprejemljiv izhod v sili, ki bi lahko omogočil razglasitev zamrznitve stavke. Po prepričanju Fidesa vladna stran stavkovne napovedi tako ali tako ni jemala dovolj resno, saj se je začela pogajati šele po dveh tednih in je tudi med pogajanji o zahtevah sindikata (enako kot v devetmesečnih pogajanjih o kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike) zavlačevala, odlašala oziroma izgubljala dragoceni čas. Kaj pa, če je načrtovala zavrnitev ponujenega ji memoranduma, zanašajoč se na to, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha (da bo bržda Fides nazadnje le primoran razmisliti o brezpogojnem popuščanju). Fides je sicer vladi celo memorandum začel ponujati kot dobesedno zadnjo (od)rešilno bilko, saj je v isti sapi že opozarjal, da pravih možnosti, da bi vendarle še lahko sklenili stavkovni sporazum, tako ni več. Kakor koli zadevo obrnemo, si je treba priznati, da se pogajanja Fidesa z vlado in njegovo naštevanje sindikalnih zahtev ter vladno odzivanje s ponujanjem zanjo sprejemljivih obljub ponavljajo že skoraj vsako leto. (Pred)stavkovna pogajanja pa se prav tako vsakič vlečejo kot jara kača.
Lahko bi se pogajala že prej Drži, včeraj je postalo jasno, da ministrstvo za zdravje (vlada) pač ni pripravljeno popustiti in se strinjati z memorandumom. Ker ni hotelo oziroma želelo popuščati pri zahtevah sindikatov glede plač ter standardov in normativov iz Modre knjige. V sindikatu Fides pa sočasno niso hoteli (niso mogli) popustiti pri plačah, kaj šele glede standardov in normativov. A to, kot rečeno, še ne pomeni, da so bili pogajalci prve in druge strani v hudem časovnem primežu. Zakaj naj bi to pomenilo? Ker se je vlada (o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za obdobje 2017–2019) morala sočasno pogajati s sindikati javnega sektorja? O vsem, o čemer se je pogajala včeraj, bi se lahko že prej. |
So vladni pogajalci vsakič čisto zares zelo živčni, ker (praviloma) nimajo pooblastil za sklenitev stavkovnega sporazuma ali memoranduma, kot to ugotavljajo sindikalisti, ali se vnaprej zavestno odločajo za najučinkovitejšo med vsemi zavlačevalnimi taktikami, najpogosteje ni povsem jasno niti potem, ko se že zgodi stavka ali ko sindikat napovedano stavko prekliče. Obe strani se sicer zavedata, da bo treba slovenske javnosti, zlasti zdravstvene zavarovance, prepričevati, da je (le) njihova stran ves čas poskušala ravnati odgovorno in v interesu pacientov. Za obe je namreč še kako pomembno, da lahko s prstom pokažeta na drugo stran in njej pripišeta krivdo za morebitne težave v zdravstvenem sistemu.
Če omenimo pomenljivi podrobnosti: včerajšnji sestanek predstavnikov vlade in pogajalcev Fidesa se je začel ob 12. uri (no, pravzaprav šele ob 12.20), fidesovci so zato napovedali, da bodo predvidoma ob 16. uri rezultat zadnjega pogajanja predstavili svojemu glavnemu stavkovnem odboru, ki bo lahko odločal tudi o morebitni zamrznitvi stavke, z ministrstva za zdravje pa so že ob 12.30 uredništva slovenskih medijev obvestili, da bodo njihovi predstavniki najverjetneje že kar ob 13. uri v preddverju ministrstva dali izjavo za javnost. Kot bi na ministrstvu vnaprej vedeli, kako (s katero, s kakšno odločitvijo) bodo presekali sestanek s sindikatom.
Potem pa je kot strela z jasnega udarila vest, da sta si obe pogajalski strani vzeli še nekaj časa za premislek. Časa za premislek? Ja, da bo glavni stavkovni odbor Fidesa moral zaradi tega zasedati še pred nadaljevanjem pogajanja z vlado.
Ni poznala dejstev?
O, ja, seveda se je marsikaj vedelo že vnaprej. Vedelo se je, denimo, da Fides vztraja, da podpora tistemu, kar je zapisal v predlogu memoranduma, pomeni podporo zahtevam za izboljšavo zdravstvenega sistema, za to, da se bodo (zobo)zdravniki končno lahko več časa posvečali pacientom, pa tudi podporo uveljavitvi sodobnih evropskih normativov. Že od minulega petka je prav tako bilo jasno, da Fides ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc očita, da je, potem ko so se z vladno stranjo že skoraj povsem uskladili glede standardov in normativov (tistih za primarni nivo zdravstva), nepričakovano začela problematizirati celo normativ iz Modre knjige za zdravnike družinske medicine (celo določitev 1500 glavarinskih količnikov na posameznega zdravnika) in se pri tem sklicevala na domnevno mnenje razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino: »Razširjeni strokovni kolegij za splošno oziroma družinsko medicino ugotavlja, da je v modri knjigi ustrezno postavljen glavarinski količnik kot podlaga za celovit pristop k bolniku. V Fidesu obžalujemo, da ministrica za zdravje ne pozna dejstev in navaja neresnične trditve.«