Grims bi Musku podelil Nobelovo nagrado za mir, Joveva: »Več milijard ljudi si nagrado zasluži bolj«

Ko so se pojavili družabni mediji, so bili mnogo sprva skeptični, še posebej jih je skrbelo, da bodo postala orodje za širjenje lažnih novic ter dala prostor zlobnežem, da pod krinko anonimnosti širijo gnev, spodbujajo sovraštvo in teptajo vse okoli sebe. In delno so imeli prav. Kljub temu so družabni mediji lahko koristna in prijetna stvar, namenjena informiranju, izmenjavi mnenj, ne nazadnje tudi zabavi … v primeru, da jih »znamo« uporabljati in se ob tem zavedamo, da z možnostjo izražanja mnenj pride tudi odgovornost. Tanka je namreč meja med svobodo govora in sovražnim govorom in težko jo je prepoznati, to pogosto ne uspe niti svetovnim voditeljem.

Tudi prvak SDS Janez Janša, ki je med slovenskimi politiki eden najbolj zagrizenih uporabnikov družabnih medijev, se je zaradi svojih nepremišljenih objav že znašel v težavah, celo na sodišču. Da rad prestopi mejo spoštljivega komuniciranja, se strinjajo mnogi, ki so postali predmet njegovih objav, medtem ko drugi zagovarjajo, da ima Janša, enako kot vsi drugi, pravico do izražanja mnenja, svoboda »izražanja misli, govora in javnega nastopanja« je ne nazadnje naša ustavna pravica. 

Na slednje je s svojo zadnji objavo na omrežju X spomnil tudi evropski poslanec in Janšev strankarski kolega Branko Grims, ki je nad omenjenim družabnim medijem tako zelo navdušen, da bi njegovemu trenutnemu lastniku Elonu Musku podelil kar Nobelovo nagrado za mir. »Predlagam, da gre naslednje leto Nobelova nagrada za mir v roke Elonu Musku, saj je za obrambo temeljne človekove pravice svobode govora v tretjem tisočletju naredil več, kot kdorkoli drug,« je prepričan Grims.

Na objavo se je odzvalo precej uporabnikov omrežja X, nekateri so mu zaploskali, drugi so se spraševali, če imamo v Sloveniji psihiatre, ki bi mu pomagali.

Gre za svojevrsten cinizem 

Grimsov kolega iz klopi evropskega parlamenta Matjaž Nemec je njegov predlog glede nagrade za mir in utemeljitev medtem razumel kot »svojevrstni cinizem«. »Svoboščine, med temi svoboda govora, so za največjo slovensko opozicijsko stranko pomembne (zgolj) takrat, ko gre zanje, za stališča in ideologijo njihove stranke, medtem ko s(m)o ostali z njihove strani pogosto deležni blatenja, omalovaževanja, nestrpnosti,« je za Slovenske novice odgovoril Nemec, ki ga sicer ne skrbi, da bi Muska kdor koli obravnaval kot resnega kandidata za Nobelovo nagrado za mir, saj da ustanovitelj Tesle ter SpaceX »ne predstavlja ravno ideala v spoštovanju svoboščin in prizadevanju za mir«.

Da je na svetu več milijard ljudi, ki bi si takšno nominacijo bolj zaslužili, je prepričana tudi Nemčeva poslanska kolegica Irena Joveva, ki je Grimsov predlog pospremila z besedami: »Bil bi še kar zabaven, če ne bi bil resno nevreden komentiranja.«

Manipulirajo z javnostjo

Grimsovega predloga nikakor ne more podpreti, pa je bila jasen Vladimir Prebilič, ki se sicer strinja, da je svoboda govora ena temeljnih človekovih pravic in ključni steber demokracije, a dodaja, da pravica do nje prinaša tudi odgovornost. »Meje svobode govora so jasno določene tam, kjer začne govor škodovati drugim, kot na primer pri sovražnem govoru ali namernem širjenju lažnih informacij (fake news). Na žalost se ta koncept vse pogosteje zlorablja, tudi v konkretnem primeru. Posamezniki in skupine, pogosto z močnimi političnimi ali finančnimi interesi, namerno zamegljujejo razliko med svobodo govora ter širjenjem dezinformacij in sovražnega govora. Pri tem manipulirajo z javnostjo ter ustvarjajo polarizacijo, ki vodi v družbene napetosti, razraščanje skrajnih ideologij in nezaupanje v institucije,« je bil jasen Prebilič, ki o Musku sicer nima najboljšega mnenja.

»Elon Musk, ki se pogosto pozicionira kot ’borec za svobodo govora’, s svojimi dejanji dejansko omogoča širjenje teh destruktivnih praks. Po prevzemu Twitterja (X) je platforma postala prostor, kjer se dezinformacije in sovražni govor širijo še hitreje, medtem ko nadzor nad vsebino upada,« je bil jasen.

Da se z izjavo Branka Grimsa ne strinja, je med vrsticami dejal tudi Marjan Šarec, ki je kot javna osebnost in politik tudi sam izkusil, kako si nekateri razlagajo pravico do svobode govora. »Glede na to, da sem ’svobodo govora’ s strani nekaterih članov omenjene stranke velikokrat občutil na lastni koži, imam o njej svoje mnenje,« je bil diplomatski Šarec.

Predlagati jih ne more vsak

Vse, ki vas je predlog našega evroposlanca iz vrst SDS morda zaskrbel (ali pa navdušil), naj pomirimo. Nima namreč nikakršne teže, kandidate za Nobelovo nagrado za mir lahko namreč predlagajo le posamezniki, ki izpolnjujejo določene, precej stroge kriterije.

Kot je navedeno na spletni strani organizacije, ki nagrade podeljuje, lahko kandidata predlagajo: člani kabinetov vlade posamezne države, ministri in voditelji držav, člani mednarodnega sodišča v Haagu in člani Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, člani inštituta l'Institut de Droit International, članice mednarodnega odbora Ženske mednarodne lige za mir in svobodo, univerzitetni profesorji, zaslužni profesorji in izredni profesorji zgodovine, družboslovja, prava, filozofije, teologije in religije, rektorji in direktorji univerz, direktorji inštitutov za raziskovanje miru in inštitutov za zunanjo politiko, pretekli prejemniki Nobelove nagrade za mir, člani glavnega upravnega odbora enakovrednih organizacij, ki so že prejele Nobelovo nagrado za mir, sedanji in nekdanji člani norveškega Nobelovega sklada, nekdanji svetovalci norveškega Nobelovega sklada.