Nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj je z ostrim zapisom udaril po slovenski politiki. Medtem ko so v Srbiji študenti na volitvah premagali dolgoletno oblast Aleksandra Vučića, se po njegovem prepričanju v Sloveniji dogaja ravno nasprotno – standardi politične odgovornosti padajo. Še posebej oster je do predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, ki mu očita politično mešetarjenje, kritičen pa je tudi do Janševe vlade zaradi stikov z izraelskim podjetjem Dream Security.
»V Srbiji je padel Vučićev režim. V Sloveniji padajo standardi politične odgovornosti,« je svoj odmevni zapis na Facebooku začel Klemen Grošelj.

Klemen Grošelj. FOTO: Leon Vidic/delo
Nekdanji evropski poslanec je ob tem opozoril na politični preobrat v Srbiji, kjer je študentsko gibanje po skoraj dveh letih protestov na parlamentarnih volitvah 25. oktobra premagalo politični tabor Aleksandra Vučića.
Po njegovem mnenju je študentom s podporo profesorjev, intelektualcev in širše javnosti uspelo nekaj, kar se je še pred kratkim zdelo skoraj nemogoče.
Toda medtem ko se je v Srbiji zgodil politični preobrat, Grošelj opozarja, da se v Sloveniji izgublja občutek za politično odgovornost.
»Še ne tako dolgo nazaj se je v slovenski politiki odstopalo zaradi sendviča ali enega kadrovskega telefonskega klica. Danes se tudi ob bistveno resnejših očitkih o zlorabi položaja in političnem mešetarjenju zdi, da je odstop postal skoraj nepredstavljiv,« je zapisal.
Ob tem je dodal pomenljivo ugotovitev: »Ker nam je nenormalno postalo normalno.«
Stevanoviću sporočil, da bi moral oditi
Najostrejše besede je namenil predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću, ki se je znašel pod plazom očitkov zaradi dogajanja okoli zemljišča za pravoslavno cerkev v Kranju. Grošelj meni, da je nesprejemljivo, da predsednik državnega zbora uporablja svoj politični položaj za lobiranje v korist posamezne verske organizacije.
»To, da lobira v korist ene od verskih organizacij v državi, je zame popolnoma nesprejemljivo, še posebej v republiki, kjer sta cerkev in država ločeni,« je poudaril. Pri tem ni ostal zgolj pri kritiki. Stevanoviću je jasno sporočil, kaj bi moral po njegovem mnenju storiti. »Namesto nastopaške tiskovne konference v stilu najboljših dni Vučićeve ali Dodikove politike bi bil na mestu nepreklicen odstop in odhod iz politike ali vsaj odstop iz mesta predsednika DZ.«

Zoran Stevanović. FOTO: Blaž Samec
Grošelj sicer ne verjame, da se bo to zgodilo. Prepričan je namreč, da od Stevanovića nihče ne bo resno zahteval prevzemanja politične odgovornosti.
Opozoril na izraelsko podjetje: »Na kocki je varnost naših podatkov«
Grošelj se je v nadaljevanju dotaknil še enega politično občutljivega vprašanja – stikov Janševe vlade z izraelskim podjetjem Dream Security.
Po njegovem mnenju gre za vprašanje varnosti osebnih podatkov in državne suverenosti. Opozoril je, da se vlada in kabinet predsednika vlade pogovarjata s tujim podjetjem o programski opremi, za katero sam meni, da bi lahko omogočala poseganje v podatke prebivalcev.
Izrazil je tudi sum, da bi se lahko tehnologija, ki naj bi bila namenjena boju proti terorizmu, uporabljala za nadzor civilne družbe. Te trditve je predstavil kot svoje politične pomisleke, ne kot dokazane ugotovitve. Ob tem je problematiziral še menjavo na čelu urada za informacijsko varnost po prevzemu oblasti. Po njegovem gre za širši politični vzorec, ko politiki javno poudarjajo domoljubje, pri konkretnih odločitvah pa po njegovi oceni zanemarjajo interese države. Grošelj je kritičen tudi do zunanjepolitičnih odločitev oblasti in njenega odnosa do Izraela ter administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Janez Janša FOTO: Ludovic Marin Afp
»Slovenska politika postaja vsak dan bolj estradniška«
Grošelj je za opis slovenskih političnih razmer uporabil tudi nenavadno primerjavo s turškimi naravnimi znamenitostmi Pamukkale, kjer se voda preliva iz enega terasastega jezerca v drugo.
»Kar je odraz lepote v naravi, je v naši politiki nasprotje, ki kaže, da tonemo vse globlje in globlje,« je zapisal. Prepričan je, da politika vse bolj temelji na nastopanju in ustvarjanju vtisa, namesto na vsebini in odgovornem reševanju težav. »Slovenska politika postaja vsak dan bolj estradniška in nastopaška, v njej pa ni več mesta za odgovornost, vsebino in soočanje z izzivi prihodnosti,« je opozoril.
Pri tem je izpostavil umetno inteligenco, robotizacijo, demografske spremembe in podnebne izzive. Po njegovem mnenju si Slovenija v takšnih razmerah ne more privoščiti politike, ki se ukvarja predvsem sama s seboj.
Opozorilo pred referendumom: »Nekaj deset evrov bonbončkov za slehernika in milijonski profiti za izbrane«
Grošelj je svoj zapis sklenil z opozorilom pred referendumom, ki bo 6. decembra 2026. Takrat bodo volivci odločali o uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Grošelj meni, da pri tem ne bo šlo zgolj za odločanje o posameznem zakonu, temveč tudi za vprašanje dolgoročne usmeritve države, njene demokratične ureditve in gospodarskega razvoja. Prihodnost Slovenije je postavil v ostro nasprotje med odprto, pravno in tehnološko napredno državo ter državo, ki bi po njegovi oceni postajala vse bolj odvisna od tujih političnih interesov.
Svoj zapis je končal z nič kaj prizanesljivimi besedami:
»Na eni strani nekaj deset evrov bonbončkov za slehernika in milijonski profiti za izbrane na drugi strani.«