Grozljiv eksponat je na ogled v muzeju: knjiga iz morilčeve kože

Knjigo, vezana v kožo enega najbolj zloglasnih britanskih morilcev, ki so jo našli v pisarni muzeja Moyse's Hall v mestu Bury St Edmunds v okrožju Suffolk, bodo dali na ogled, poroča BBC. Izdelana je iz kože Williama Corderja, ki je bil obsojen zaradi umora Marie Marten v zloglasnem primeru, imenovanem umor v Rdečem skednju.

Knjigo bodo razstavili skupaj z drugo že razstavljeno. Po besedah uslužbenca Dana Clarka, strokovnjaka za kulturno dediščino, imajo knjige izjemno pomembno zgodovinsko vrednost. Dodal je, da še nikoli ni prejel pritožbe zaradi razstave prve knjige.

Prva knjiga je v muzeju razstavljena že od leta 1933. FOTO: Muzej Moyse's Hall

Zgodba o umoru iz leta 1827 v kraju Polstead v Suffolku je pretresla ljudi. Bila je tema številnih filmov, knjig, gledaliških predstav in ljudskih pesmi. Najbolj razširjena različica pravi, da je bil Corder v razmerju z Martenovo. Rekel ji je, naj ga počaka v Rdečem skednju, lokalni znamenitosti, nato naj bi skupaj pobegnila v Ipswich in se poročila. A Corder je Martenovo ustrelil in jo pokopal v skednju.

Posredni dokazi?

Morilca so ujeli in javno usmrtili 11. avgusta 1828. Njegovo truplo so secirali, del njegove kože pa uporabili za vezavo knjige, ki pripoveduje zgodbo z njegovega sojenja. Ta knjiga je bila razstavljena v muzeju že leta 1933, nedavno pa so torej kustosi med proučevanjem muzejske zbirke ugotovili, da obstaja še ena. Šlo je za donacijo družine, tesno povezane s kirurgom, ki je seciral Corderjevo telo. Knjiga je bila na knjižni polici v pisarni, ob drugih. V nasprotju s prvo je koža pri tej uporabljena le na hrbtu in vogalih platnic.

Terry Deary, avtor priljubljene serije Horrible Histories, pravi, da je bil Corder obsojen na podlagi posrednih dokazov. »Vem, da knjig ne bi smeli zažigati, a iskreno – to sta tako ogabna predmeta, da bi ju najraje,« je dejal o knjigah. V 19. stoletju so knjige pogosto opremili s takšnimi platnicami kot kazen za usmrčene zapornike. To so storili tudi zdravniki za spominek. »Še hujše od obešanja je bila takrat za obsojenca misel, da bodo njegovo telo po smrti secirali,« je povedal Deary.

Marca 2024 je ameriška Univerza Harvard odstranila človeško kožo s platnic knjige iz 19. stoletja zaradi »etično vprašljivega izvora«. A zaposleni v muzeju Moyse's Hall pravijo, da tega ne bodo storili. »Človeški ostanki so prisotni v vsakem muzeju po državi,« pravi Clarke.