Statistika GZRS za leto 2025 FOTO: Grzs
FOTO: GRZS
FOTO: GRZS
FOTO:GRZS
Statistika GZRS za leto 2025 FOTO: Grzs
ŽALOSTNA STATISTIKA 2025
Grozljive številke! Toliko planincev je za vedno ostalo v slovenskih gorah (FOTO)
Najpogostejši vzrok nesreče je v 24 % še vedno zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo.
Leta 2025 je v gorah ugasnilo 50 življenj (od tega 15 tujih državljanov), kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih 20 letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci smo lani posredovali 660-krat, kar je za 4 % več kot v letu 2024, ko je bilo vseh reševanj 633.
Najpogostejši vzrok nesreče še vedno zdrs
V letu 2025 so slovenski gorski reševalci rešili 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je v 24 % še vedno zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo, so sporočili iz Gorsko reševalne službe Slovenije (GRZS)
FOTO: GRZS
FOTO:GRZS
Hkrati opozarjajo, da so snežne razmere v visokogorju trenutno zelo zahtevne in nevarne in se lahko hitro spremenijo. V visokogorju zahodnih in južnih Julijskih Alp je velika nevarnost proženja snežnih plazov (4. stopnja). Priporočamo, da visokogorje zamenjate za nižje in varnejše cilje.
Zakaj pride do nesreč v gorah?
Največ intervencij v letu 2025 so izvedla društva GRS Bohinj (96; 14 % vseh intervencij), GRS Ljubljana (69; 10 %), GRS Bovec (60; 9 %), ki so kot turistično močna slovenska središča najbolj obremenjene gorsko reševalne službe v Sloveniji. Največ (352) nesreč v gorah se je zgodilo v glavni turistični sezoni - poletnih mesecih (junij, julij in avgust). Glede na področje nesreč je največ (128) nesreč na področju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp (103).
Največ reševanj nepoškodovanih
Skoraj polovica reševanj, 331, je predstavljalo reševanje nepoškodovanih, povečuje pa se število reševanj težje poškodovanih. Največ ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let (20 %), od 30 do 39 let (16 %) in od 40 do 49 let (10 %).
Kako nesreče preprečiti?
Vseh nesreč v gorah žal ne moremo preprečiti, lahko pa jih zmanjšamo z upoštevanjem nekaj
osnovnih napotkov:
- Izberemo turo, ki jo zmoremo.
- Na pot se pripravimo, uporabljamo zanesljive zemljevide in aplikacije (npr. maPZS).
- S seboj imamo vedno vsaj osnovno gorniško opremo. Pozimi ne pozabimo na dereze, cepin,
čelado in lavinski trojček. Ne glede na vrsto in zahtevnost vzpona vedno s seboj vzamemo:
o pohodni čevlji z dobrim podplatom in pohodniške nogavice,
o dolge pohodne hlače,
o več slojev oblačil,
o vetrovka, kapa in rokavice,
o zložljive pohodne palice,
o pijača in malica,
o čelada (če je pot izpostavljena ali se vije po terenu, kjer je nevarnost padanja
kamenja ali manjšega zdrsa),
o osebni komplet prve pomoči v katerem je tudi alu folija, o čelna svetilka in baterije,
o mobilni telefon s polno baterijo, zaščito pred vodo in zunanja polnilna baterija
(powerbank).
- Večkrat preverimo aktualno vremensko napoved (zanesljiv vir je ARSO vreme) pred turo in med njo, pozimi preverimo aktualno stopnjo nevarnosti plazov.
- Druge obvestimo, kam gremo in kdaj se vrnemo.
- Na poti smo previdni.
- V primeru nesreče takoj pokličemo 112.
Povečuje se delež reševanj tujcev
V 2025 so tuje državljane reševali v 46 % primerih (v letu 2024 pa v 44 %). Med tujimi reševanimi so najpogosteje državljani Nemčije (65), Poljske (34), Hrvaške (25), Madžarske (23), Češke (23), Avstrije (22), Velike Britanije (22), Francije (20), Nizozemske (18), Belgije (15).
Nekatere najpomembnejših zgodb smo ustvarili z vašo pomočjo.
Delite z nami svojo zgodbo na varen način.Pošljite nam zgodbo
IZBRANO ZA VAS
IZBRANO ZA VAS
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.