Guverner Kranjec okrcal banke

LJUBLJANA – Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je na današnjem posvetu o vlogi bank pri reševanju finančnih težav podjetij izrekel več kritik posojilne dejavnosti in upravljanja slabih posojil. Med drugim je naštel prepočasno ukrepanje bank do zamudnikov, premalo aktivno vlogo pri reševanju podjetij in preveliko nepreglednost slabih posojil. 

Kranjec je na posvetu, ki ga je na pobudo Banke Slovenije organiziralo Združenje bank Slovenije, zatrdil, da se banke danes soočajo z več temeljnimi vprašanji. 

Kako do posojenega denarja?

Prvo je, kako od dolžnikov dobiti nazaj posojeni denar. Pri tem je kot problematično izpostavil preveč formalno in premalo vsebinsko obravnavo terjatev. Pri tem se mu je pridružil prvi mož Unicredit banke Slovenija France Arhar, ki je prepričan, da je vsa zavarovanja ves čas treba obravnavati kot vprašljiva, saj se njihova kakovost spreminja skozi čas in glede na razmere.

Banke so po Kranjčevih besedah obenem prepočasne pri ukrepanju do zamudnikov in v nekaterih primerih sploh nimajo pregledne slike slabih posojil. Ocenjuje tudi, da bankam manjkajo aktivni oddelki za izterjavo posojil in finančno sanacijo dolžnikov, saj to vse preveč prepuščajo pravnikom in dajejo premalo poudarka vsebini.

Posojila so se odobravala bolj po poznanstvih

Kranjec je prepričan tudi, da so se banke v preteklosti premalo spraševale o kakovosti projektov, za katere so posojale denar, posojila pa so se odobravala bolj po poznanstvih. Kot premalo natančne vidi tudi posojilne pogodbe, ki dolžnikom niso omejevale nadaljnjega zadolževanja.

Kot veliko težavo danes zaznava tudi odnose med nadzornimi sveti in upravami bank, kar še posebej velja za banke v državni lasti. K temu je po njegovih besedah precej prispevala tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS in to bo treba v prihodnje rešiti.

Stečaji, stečaji, stečaji

Prvi mož Nove Ljubljanske banke v odstopu Božo Jašovič je izpostavil velik skok stečajev v zadnjem letu. Teh je bilo kar 682 in to po njegovih besedah presega njihove zmožnosti. Slaba posojila pri tem dosegajo že 9,7 milijarde evrov oziroma petino aktive slovenskih bank.

Prisilne poravnave kot krinka

Banke so se zato primorane ukvarjati s slabimi posojili in prestrukturiranjem podjetij, pri tem pa jih pogosto onemogoča insolvenčna zakonodaja. Prepričan je, da bi morali imeti pri prisilnih poravnavah ključno besedo upniki, ne pa da lastniki in menedžerji podjetij prisilne poravnave uporabljajo kot krinke za pripravo svojih predlogov za reševanje podjetij. To sproža dolgotrajne in težavne postopke usklajevanja.

Prepričan je, da morajo upniki prevzeti večjo vlogo v prisilnih poravnavah, upniški odbor pa bi moral po njegovi oceni prevzeti v tej fazi celo vlogo nadzornega sveta. Želi si tudi krajših in manj zapletenih insolvenčnih postopkov.

Prvi mož Merkurja Blaž Pesjak pa je bil po drugi strani kritičen do bank, saj se te po njegovem mnenju predolgo odločajo in usklajujejo med seboj, predolgo pa traja tudi uresničevanje doseženih dogovorov. Kot primer je navedel počasno odobravanje premostitvenega posojila za Merkur pred dobrim letom dni, zaradi katerega je nakelsko podjetje utrpelo veliko poslovno škodo ter izgubilo kupce in tržni delež.