GZS brutalno, brez olepševanja: »V Sloveniji bi morali zvoniti vsi alarmi« (VIDEO)

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so glede na gibanja v prvem polletju precej manj optimistični glede celoletne rasti BDP. Če je bila dozdajšnja napoved 1,8-odstotna rast, bo dvig BDP po besedah vodje analitike pri GZS Bojana Ivanca zdaj le s težavo presegel 1,0 odstotka. V GZS vlado pozivajo k ukrepanju in popravi napak ekonomske politike.

Podatki, ki napovedujejo katastrofo? Slovenija zadržala najslabšo uvrstitev, obstoječi razvojni model se je izpel

Po padcu v začetku leta se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije v drugem četrtletju povečal. Medletno je bila rast 0,7-odstotna. Ob 0,6-odstotnem padcu, za kolikor se je BDP po popravljenih podatkih skrčil v prvem letošnjem četrtletju, in 0,7-odstotni rasti v drugem je bila medletna rast obsega BDP v obdobju od januarja do junija 0,1-odstotna.

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, pa je bila rast v drugem četrtletju na letni ravni 0,8-odstotna in na četrtletni 0,7-odstotna.

Slovenska gospodarska rast po daljšem obdobju letos verjetno nižja od povprečne v uniji

Ivanc je povedal, da je četrtletna rast, po kateri je bila Slovenija v ospredju v evrskem območju, sicer na prvi pogled visoka, a je bila nižja od pričakovanj. Na GZS so pričakovali 1,0-odstotno, analitiki ponudnika ekonomskih podatkov Focus Economics pa 1,3-odstotno. Podatki za polletje skupaj medtem kažejo na stagnacijo, medtem ko se je BDP v EU v prvem šestmesečju medletno povečal za 1,6 odstotka. Glede na šibke podatke za prvo polletje, kljub pričakovanemu preobratu v drugem šestmesečju, v GZS težko vidijo, da bo letna gospodarska rast bistveno višja od 1,0 odstotka. Glede na ocene, da bo na ravni EU dosegla 1,3 oz. 1,4 odstotka, bo tako slovenska rast po daljšem obdobju letos verjetno nižja od povprečne v uniji.

Prvotni optimizem se ni uresničil

Ivanc je pripomnil, da je bil že lani precej večji optimist glede slovenskega gospodarstva, kot so pozneje pokazali rezultati. Tudi letos se njegov prvotni optimizem ni uresničil. Spomnil je, da je povprečna letna rast v Sloveniji v zadnjih 10 letih znašala 2,9 odstotka, zato je vse, kar je nižje od 1,5 odstotka ali celo 2,0 odstotka, za Slovenijo zelo šibka rast.

Lahovnik brutalno razložil: »Javna poraba rekordna, javne storitve slabše, julija dobimo še dodatno obdavčitev«

Ivanc je spomnil še na padanje industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. V poletju je bil medletni padec 1,8-odstoten, Slovenija pa je bila po gibanjih industrijske proizvodnje v spodnji tretjini članic EU.

Ivanc je izpostavil presenetljivo visok padec proizvodnje kovinskih in elektronskih izdelkov ter motornih vozil, prikolic in letal. Negativna gibanja so tudi v nekaterih drugih dejavnostih. Ivanc je opozoril tudi, da glede na trenutna globalna gibanja slovensko gospodarstvo pri blagu izgublja tržne deleže v Evropi, kar bo statistika lahko še bolj pokazala v naslednjih četrtletjih in letih.

Nespodbudne razmere na trgu dela

Vodja analitike pri GZS je izpostavil še razmere na trgu dela, ki se je že lani začel nekoliko ohlajati. Omenil je, da je bilo v maju za približno pol odstotka manj delovnih mest kot maja lani. V prvih petih mesecih je bilo v povprečju za 5800 manj delovnih mest v zasebnem sektorju, predvsem v predelovalni industriji in gradbeništvu, na drugi strani pa je bilo število delovnih mest v javnem sektorju višje za 2300. Ob tem je bilo prostih delovnih mest v drugem četrtletju manj kot 17.000, kar je bilo najmanj po prvem četrtletju 2021 in za 18 odstotkov manj od petletnega povprečja. To pomeni, tako Ivanc, da ni pričakovati zelo hitrega preobrata na trgu dela.

»Morali bi zvoniti vsi alarmi«

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je izrazil začudenje, da po stagnaciji v prvem polletju ni prave reakcije države in vlade. »Morali bi zvoniti vsi alarmi,« je prepričan, vlada pa bi morala pripravljati ukrepe za sanacijo nastalih razmer.

Gospodarski alarm: tehnološki velikani odhajajo iz Slovenije

Spomnil je, da v GZS ves čas opozarjajo na probleme konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja in predlagajo različne ukrepe za razbremenitev gospodarstva. »A na žalost zadeve niso šle v to smer, ampak ravno v nasprotno,« je ugotavljal. Vlada je z dodatnimi obremenitvami pri dohodnini in socialnih prispevkih ter z drugimi ukrepi dejansko še bolj obremenjevala delo in gospodarstvo.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je izrazil začudenje, da po stagnaciji v prvem polletju ni prave reakcije države in vlade. »Morali bi zvoniti vsi alarmi,« . FOTO: Zaslonski Posnetek Youtube

V GZS vlado pozivajo, naj ne zvišuje prispevne stopnje za zdravstvo in naj umakne zakon o gostinstvu, na katerega je državni svet izglasoval veto in ki bo zaradi omejevanja kratkoročnega oddajanja nepremičnin po oceni zbornice negativno vplival na turizem. Obenem naj vlada prizna in popravi napake preteklih ukrepov pri dohodnini ter dobro oceni dejansko potrebo po prispevni stopnji za dolgotrajno oskrbo. Po popravi napak za nazaj pa naj začne vlada delati prave korake, skladno s predlogi stroke, tudi GZS.