Galerija
SKRITA NEVARNOST V KLETEH IN SKLADIŠČIH
Hantavirus v središču pozornosti: kako nevaren je virus in kakšni so simptomi
Cepiva proti tej bolezni zaenkrat še ni na voljo.
Fotografija je simbolična. FOTO: Gerdtromm Getty Images/room Rf
Poročali smo, da so tri osebe umrle, še tri pa zbolele po tem, ko naj bi pred dnevi na nizozemski križarki izbruhnil hantavirus, ki ga prenašajo glodavci in lahko povzroči usodno respiratorno bolezen. Oblasti Zelenortskih otokov, kjer je trenutno bila križarka, niso dovolile izkrcanja potnikov, ki so potrebovali zdravstveno oskrbo. Kaj je sploh hantavirus, je prisoten v Sloveniji, in ali je razlog za preplah?
Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije so hantavirusi skupina virusov, ki jih naravno prenašajo glodavci, na človeka pa se prenesejo predvsem ob stiku z njihovim urinom, iztrebki ali slino. V Evropi in Aziji hantavirusi povzročajo hemoragično mrzlico z ledvičnim sindromom (HFRS), ki prizadene predvsem ledvice in krvne žile. V Sloveniji je najbolj prisotna hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, pogovorno znana kot »mišja mrzlica«, ki prizadene predvsem ledvice, je za Delo pojasnila virologinja prof. dr. Tatjana Avšič Županc. »S pravočasnim zdravljenjem se lahko zdravstveno stanje osebe normalizira, kljub temu pa lahko ostanejo, denimo, povišan srčni tlak in nekatera druga bolezenska stanja, saj lahko virus prizadene različne organe,« je pojasnila Avšič Županc in dodala, da število okužb s hantavirusom v Sloveniji močno niha.
Hantavirusi povzročijo hudo bolezen dihal. FOTO: Kateryna Kon/science Photo Libra Getty Images/science Photo Libra
V letu 2026 so do vključno 18. tedna z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani prejeli pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice. Zboleli so trije moški in dve ženski, stari med 27 in 60 let. Dva prihajata iz jugovzhodne statistične regije ter po en primer iz goriške, osrednjeslovenske in pomurske.
V letu 2025 so z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani prejeli sedem laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice. Vsi oboleli so bili moškega spola, stari med 25 in 57 let. Pet jih je prihajalo iz pomurske statistične regije ter po en primer iz osrednjeslovenske in podravske statistične regije.
Zgodnja zdravstvena oskrba bistveno izboljša možnosti preživetja
Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije do okužbe najpogosteje pride pri dejavnostih, kjer so ljudje v stiku z glodavci ali njihovimi izločki – na primer pri čiščenju zaprtih, slabo prezračenih prostorov, pri kmetijskem ali gozdarskem delu ali pri bivanju v prostorih, kjer so prisotni glodavci. Prenos z ugrizom je možen, vendar redek. Simptomi se običajno pojavijo od enega do osem tednov po okužbi. Začetni znaki so nespecifični: vročina, glavobol, bolečine v mišicah ter prebavne težave, kot so slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu. Pri težjih oblikah bolezni se lahko razvijejo resni zapleti. HFRS lahko povzroči nizek krvni tlak, motnje strjevanja krvi in odpoved ledvic.
Mišja mrzlica – akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi
Po podatkih NIJZ se bolezen običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju ali v gozdu, ter dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti).
Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.
Zgodnje prepoznavanje bolezni je zahtevno, saj so simptomi podobni gripi, covidu-19 ali drugim okužbam. Zato je ključnega pomena natančen pogovor z bolnikom, zlasti o morebitni izpostavljenosti glodavcem ali bivanju na tveganih območjih. Diagnozo potrdijo laboratorijski testi, ki zaznajo protitelesa ali virusno gensko snov. Specifičnega zdravila ali cepiva za hantavirusne okužbe trenutno ni. Zdravljenje je podporno in vključuje skrbno spremljanje bolnika ter zdravljenje zapletov, zlasti na pljučih, srcu in ledvicah. Zgodnja zdravstvena oskrba bistveno izboljša možnosti preživetja. Najpomembnejši ukrep ostaja preprečevanje. To vključuje zmanjševanje stikov z glodavci, vzdrževanje čistoče, ustrezno shranjevanje hrane ter previdnost pri čiščenju prostorov, kjer bi lahko bili prisotni iztrebki glodavcev. Priporočljivo je, da se takšne površine pred čiščenjem navlaži in da se izogibamo pometanju ali sesanju, ki lahko dvigne kužne delce v zrak.
- Cepiva proti tej bolezni zaenkrat še ni na voljo. Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov.
- Ker se hantavirus, ki povzroča HMRS, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, je pomemben ukrep preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija.
- Zelo pomembno je tudi umivanje rok, po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom predvsem v naravi.
Nekatere najpomembnejših zgodb smo ustvarili z vašo pomočjo.
Delite z nami svojo zgodbo na varen način.Pošljite nam zgodbo
IZBRANO ZA VAS
IZBRANO ZA VAS
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.