Harmonikarji med poplavo pomagali, letos pa igrali. S harmonikami šli tudi na dvatisočaka (FOTO)

Potepanje učencev oziroma harmonikarjev Glasbene šole Bučar je stalnica že dvanajst let, toliko časa namreč učenci in drugi zvesti prijatelji šole raziskujejo domovino. »Doslej smo prehodili in obiskali slovensko Obalo, Postojnsko jamo, pokrajino ob Kolpi, Sedmera jezera, Robanov in Matkov kot ter Logarsko dolino, Prekmurje in Goričko, Krn in Krnska jezera, Goriška brda, dvakrat smo se povzpeli na vrh Triglava, lani smo prehodili velik del Pohorja, letos pa smo se podali na Koroško, na Peco, zato smo projekt poimenovali S harmoniko po Koroški,« nam pove Simon Bučar, lastnik glasbene šole.

Postanek v Črni na Koroškem FOTOGRAFIJE: Arhiv GŠ Bučar

Letos se je iz Šmartna pri Litiji in Ljubljane proti Koroški podalo več kot 50 pohodnikov in pohodnic. Čeprav jih je skrbela slaba vremenska napoved, se je izkazalo, da jih ima nekdo tam zgoraj rad, saj je bil dan čudovit. Zgodaj zjutraj jih je v Črni na Koroškem pozdravila in nagovorila tamkajšnja županja Romana Lesjak. »Z občino smo navezali stike že v času poplav, ki so pretresle Slovenijo, in jim po najboljših močeh priskočili na pomoč. Zdaj smo jim prišli v Črno zaigrat, domača folklorna skupina Gozdar pa je zaplesala,« Bučar opiše pestro dogajanje v Črni, kjer jih je županja tudi pogostila.

Gor peš, dol z gondolo

Zatem so se podali proti Mitnemu in se še isti dan povzpeli do Doma na Peci. Ogledali so si votlino kralja Matjaža in odšli na Malo Peco. Zvečer je harmonikarje v krasnem ambientu doma pričakal koroški kantavtor Milan Kamnik in jim zapel v domačem, koroškem narečju. Naslednji dan so se po zajtrku povzpeli na 2125 metrov visoko Peco in na vrhu raztegnili meh. Sledilo je še eno presenečenje: Simon je vsem pohodnikom polepšal dan in jim omogočil, da so se v dolino spustili z gondolo. Sprejelo jih je osebje restavracije Oben, harmonikarji pa so jim v zahvalo zaigrali. Spodaj jih je čakala folklorna skupina iz Mežice po imenu Pušlc. Zaplesal je tudi njihov dvodnevni vodnik Kristjan, ki so mu bili pohodniki iz srca hvaležni, da jih je popeljal na vrh Pece. Za konec so šli še na Pliberški jormak ter v Svaveji uti zaigrali, zapeli, se objeli in odpravili proti domu.

Zaigral jim je koroški kantavtor Milan Kamnik.

Pred votlino kralja Matjaža

Na poti nazaj jih je pozdravil mežiški podžupan Aleksander Praper in jim na kratko predstavil zgodovino tamkajšnjega rudarstva. »Ti glasbeni pohodi niso samo hoja, igranje in druženje, temveč mnogo več, saj se na njih spletajo nova srčna prijateljstva, spomini pa ostajajo na premalokrat videne lepote, na katere smo lahko kot narod zelo ponosni. In veste, kdaj vem, da je pohodniška zgodba uspela? Ko se naslednji dan zjutraj zbudim in si želim, da bi se vrnil v tiste kraje, med tiste ljudi, kjer smo preživeli dva dni. Samo toliko, da jih znova objamem, rečem z njimi kakšno besedo ali pa, da samo poslušam njihovo narečje, ki je tako posebno in lepo. Zato hvala, dragi Korošci, za dva nepozabna dneva, ki jih bomo za vedno ohranili v srcu,« je sklenil Simon Bučar.