Hitri testi: kdaj in koga bodo z njimi testirali?

S hitrimi antigenskimi testi na koronavirus želijo uvesti redno testiranje zaposlenih v kritični infrastrukturi, v največ 24 urah želijo test omogočiti tudi osebam z znaki bolezni ali stikom z okuženimi. Izvajalci lahko z nabavo teh testov že začnejo, glede na poizvedbo je možno več 10.000 testov naročiti v nekaj dneh, pravi minister Tomaž Gantar.
                          
Minister za zdravje Gantar je na vladni novinarski konferenci ocenil, da se je zdravstveni sistem izredno prilagodil novim razmeram in da je bilo sprejetih precej pomembnih odločitev v pravo smer.

Glede hitrih antigenskih testov je pojasnil, da je strokovna skupina ocenila posamezne vrste testov in jih nekaj manj kot 20 označila kot ustrezne. Postavila je tudi merila za njihovo uporabo, prav tako so opravili poizvedbo o razpoložljivosti teh testov na tržišču.

Za redno testiranje zaposlenih

Več deset tisoč testov je po ministrovih besedah možno naročiti v nekaj dneh. Za njihovo uporabo so zainteresirani praktično vsi izvajalci, zato minister pričakuje, da bo naročanje začelo redno potekati. Trenutno deluje 50 vstopnih točk za testiranje, število pa še povečujejo.

Stvar dodatnega dogovora tako ostaja predvsem način financiranja. Po Gantarjevih navedbah bodo z izjemo samoplačniških testi najverjetneje financirani iz proračuna ali zdravstvene blagajne.

Predvideno je tudi dvakrat tedensko testiranje zaposlenih v zdravstvu, socialnovarstvenih zavodih, policiji, civilni zaščiti in drugih dejavnostih kritične infrastrukture, kjer bodo tako lahko pravočasno ugotavljali okužene, tudi asimptomatske.

S hitrimi testi pa lahko po njegovem prepričanju naredijo korak naprej tudi pri pravočasni izolaciji. Prizadevajo si, da bi vsak, ki ima znake respiratornega obolenja ali je imel stik z okuženo osebo, prišel v največ 24 urah do testiranja in izvida.

Slovensko zdravstvo deluje dobro

Minister je zagotovil tudi, da poslovanje bolnišnic ne bo v ničemer ogroženo, za kar bodo poskrbeli tudi s zakonskimi protikoronskimi paketi. Zatrdil je, da so bolnišnice ustrezno opremljene, in dodal, da so iz prejšnjih nabav sprostili 64 ventilatorjev, še 46 jih čaka in bodo z dodatno opremo dopolnjeni naslednji teden. Slovenija ima dostop do opreme zagotovljen tudi prek mehanizma skupne evropske nabave.

Večja težava kot število bolnišničnih postelj in oprema pa je po Gantarjevih navedbah kader. To je izpostavil tudi koordinator za bolniške postelje za bolnike s covidom-19 pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, ki je kot glavno težavo označil pomanjkanje kadra za delo v intenzivni terapiji. Je pa po njegovem mnenju stanje tudi glede kadra še vzdržno, pri čemer pa je tudi ob povečanih potrebah v prihodnje težko pričakovati pomoč iz tujine.

Slovenija se glede na evropsko dogajanje zaenkrat odlično spopada z epidemijo. Ne glede na to, da smo imeli eno najvišjih rasti okužb, »slovensko zdravstvo še vedno deluje, še vedno dobijo oskrbo vsi, ki jo potrebujejo,« je ocenil Carotta.