Hmeljarji preživljajo težke čase

S hmeljem zasejanih površin v Sloveniji je letos 1644 hektarjev, kar je 31 odstotkov manj kot lani. Po pridelavi hmelja Slovenija kljub temu ostaja četrta v Evropi in šesta na svetu. Največ ga pridelamo v Spodnji Savinjski dolini, nekaj ga je tudi na Ptujskem polju in na Koroškem ter v Dravski dolini. Specifična kombinacija predalpske klime in tal omogoča proizvodnjo aromatičnih sort hmelja s svetovnim slovesom. Obiranje začnejo, ko je hmelj tehnološko zrel, kar pomeni, da storžki dosežejo najvišjo vsebnost alfa kislin, značilno za posamezno sorto, maksimalno velikost in maso ter tipično ...